tako to je

In kako naj bi tako dosegla, da bi se mož več ukvarjal z njo?
To spada med tolažilne akrivnosti, za primer, da je vse zaman in
bi se kljub temu odločila ostati z njim. Osrečilo je ne bi, čas bi pa res
minil…[/quote]

Ko bo tipček skontal, da ga njegova več ne čaka skoz doma, da mu gate pere, da je vedno vse narejeno, da je vedno tako kot on reče.
Tako da pokaže svoj jaz in ugotovi kaj jo osrečuje.
Zato, ker moški razumejo le akcijo – rezultate.
Lahko mu tudi predlaga, prid z mano na sprehod. Če reče ne, gre sama. Ne pa da tudi ona odpove sprehod.
Da to kar reče, tudi naredi. Ne pa da sitnari .[/quote]

Se strinjam, da sitnarjenje ni odgovor, se strinjam, da ne sme biti
samoumevna, se strinjam, da mora sama poskrbeti zase….ampak
v večini primerov bo rezultat samo odtujevanje in življenje drug mimo
drugega.
Jaz imam občutek, da ga ima ona še vedno rada….kar v bistvu pomeni, da
mora ugotoviti samo to, ali jo ima on tudi.
Ker – če je nima, je vse zaman….samo še agonija…

Ko bo tipček skontal, da ga njegova več ne čaka skoz doma, da mu gate pere, da je vedno vse narejeno, da je vedno tako kot on reče.
Tako da pokaže svoj jaz in ugotovi kaj jo osrečuje.
Zato, ker moški razumejo le akcijo – rezultate.
Lahko mu tudi predlaga, prid z mano na sprehod. Če reče ne, gre sama. Ne pa da tudi ona odpove sprehod.
Da to kar reče, tudi naredi. Ne pa da sitnari .[/quote][/quote]

Se strinjam, da sitnarjenje ni odgovor, se strinjam, da ne sme biti
samoumevna, se strinjam, da mora sama poskrbeti zase….ampak
v večini primerov bo rezultat samo odtujevanje in življenje drug mimo
drugega.
Jaz imam občutek, da ga ima ona še vedno rada….kar v bistvu pomeni, da
mora ugotoviti samo to, ali jo ima on tudi.
Ker – če je nima, je vse zaman….samo še agonija…[/quote]

Drži, zato se mora tudi pripraviti, da možnost, da je nima rad in da bo morala živeti sama.

Moja bivša je tudi imela tak občutek… to da sem jo maksimalno razbremenil, da sem se ukvarjal z njo, tudi ko sem polcrknjen prišel s šihta pa ni štelo nič.
No, po več kot letu agonije sva vsak na svojem…
Pri tem pa ne smete pozabiti na otroke. Otroci potrebujejo oba, očeta in mamo, ki sodelujeta pri vzgoji, če tega ni, oz. eden podira tisto kar drugi starš postavi, potem je razpuščeno, laž in manipulacija prevzameta odnose…
Če je mogoče, ohranite zvezo, potrudite se, ker pot nazaj je trnova, le redko uspe…

kako je lahko imela takšen občutek, če pa praviš, da si se ukvarjal z njo?

kje si v soboto?

lp

In potem mož začne razmišljat o tem, ali je žena imela afero in praviloma je kar prepričan, da jo je imela. Ne vem, če je priporočljivo pri možu ustvarjati dvom, da ga (žena) “sračka” naokoli.[/quote]

To še ni zbujanje dvoma, to je samo opozorilo.
Je pa res, da pri nekaterih to ni zdravo počet. Pravzaprav življensko
pomembno. Dobesedno…[/quote]
V vsakem primeru so potrebne konkretne spremembe in z nečim jih je potrebno sprožiti, da se konča trenutna (za njo nevzdržna) situacija.

veš, saj imam svoje hobije.. igram v bendu.. 3 x na teden prelaufam po 10km.. tudi s kolegicami kdaj pa kdaj na kofe.. nedolgo nazaj sem šla žurat še s tremi babnicami.. me ni blo doma do jutra.. ampak to ničesar ne spremeni..

njemu pač muckanje ni prioriteta v lajfu.. in se niti ne potrudi vidt zadeve še z moje perspektive.. ker če to njemu ni relevantno, pomeni da tudi meni ni.. težko sprejema drugačnost med spoloma.. pišuka so eni trdi.. k les

kako je lahko imela takšen občutek, če pa praviš, da si se ukvarjal z njo?[/quote]

V nekaj primerih, ki so bili izsiljevanje in poskusi uveljavljanja njene volje, brez ozira na ostale člane družine, sem jo zavrnil. Verjetno zato tak občutek pri njej.
Sva pa šla skozi njene očitke preden sva šla v ločitev in nekako njeni argumenti niso vzdržali…
Pogovor kako z odnosom naprej brez ločitve ni bil več možen, ker je vmes že varala in je bila prepričana, da bo v novi zvezi našla vse kar si želi in še več. …bila je že na krilih nove ljubezni in moje prepričevanje in prošnje so pri njej le dvigovale njeno samozavest, samovšečnost in prepričanje, da se nisem sposoben odločiti za ločitev. Kljub temu, da sem ji povedal, da jo še vedno ljubim in da mi je še vedno privlačna, tudi dolgoletni zakon in otroci niso bili agrument, ki bi jo odvrnil…
Skratka, zdaj sem ločen in si življenje postavljam na novo. Zanimivo je pa tudi to, da je večina prijateljev in sorodnikov komentirala, da so bili presenečeni, da sem tako dolgo zdržal in da zdaj “kar cvetim”…