Ta dolgčas ta žalost

V teh duhamornih časih me je stresel grozljiv občutek o nezmožnosti, o minljivosti, o brezsmiselnosti vsega, kar počnemo.
Ne znam si pomagati a stanje je vsak dan hujše, dela ni, ne znam se zaposliti z ničemer, vse se mi zdi brez veze.
Kako osmisliti to ničevost življenja.

Danes je idealen dan, da zajahas metlo in vzames cunjo, pripravis par vrec za smeti in pucaj, pucaj, pucaj!
Sem prepricana, da imas takega dela za vsaj 14 dni!

Pa kaj vam je tako hudega?!? Jaz sem prišel ravno pred mesecem dni k vam. Iz zelenega v rdeče. Tu sem odraščal, ponovno odkrivam gozdne poti, kjer sem kot otrok spoznaval okolico, premišljujem,… Sem ter tja s kom poklepetam. Resno razmišljam, da bi vsaj tja do božiča ostal kar tu.

Se mi dozdeva, da je še zrak zasičen z virusi, vsi ti avtomobili, ljudje, otroci, mene je kar strah vsakega človeka, kajti v našem kraju je veliko okuženih, pa nihče ne pove ne kje so ne kdo so.
Samo opozorila, nosite maske, razkužujte se, varnostna razdalja, pa kako naj obdržim varnostno razdaljo, kako naj vem, da okrog mene niso okuženi, da ne bom zbojela, joj, kako se mi je strah zalezel v kosti.

Mene je bilo precej strah okužbe, upoštevala sem vse zaščitne ukrepe – in kljub temu sem fasala prav korona virus. Zdaj me je v bistvu manj strah, je sicer res neprijetno in utrujajoče, ampak nimam občutka, da bom umrla od tega, zaenkrat prebolevam kar doma.

O my God!
Vzemi metlo, cunjo, šajtrgo, lopato in delaj, delaj, delaj…
Samo posedaš in od lenobe že do sem smrdi!

Ne znaš se zaposlit?
Ja koliko si pa staro detece?

ZAČNI!
Speci štrudelj in ga nesi še sosedovi babici , vprašaj soseda, če mu lahko avto spucaš, pometi listje in BODI VENDAR ZA KAKŠNO RABO!

Ko boš jedla samo krompirjeve olupke….Takrat pa bo beda. Do takrat pa, nehaj se smiliti sami sebi in v akcijo! Ker dokler si zdrava in imaš za jest….Nehaj jamrat!! Delo je, samo najti ga je treba. Srečno!

Jaz sem tudi ostala brez službe in še druge težave imam, probam čim bolj odmislit, če ne bi se mi že scufalo. Zelo mi pomaga, da se gibam, tudi daljši sprehod – jaz prakticiram predvsem to, zelo pomaga za boljše psihično počutje.

Sem ujeta v kletko svojega domovanja, ki sem si ga pravzaprav sama ustvarila. A nič ni tako, kot sem si želela, da bi bilo. Čaka me kup opravil, delovnih obveznosti, ki bi jih morali drugi opravljati, a nikomu za to ni mar, kup dolgov, pomanjkanje denarja in sedaj še zaprta v to kletko, ki je neke vrste zapor, saj še dihati ne morem tako, kot bi sama hotela.

Kanček domišljije, strasti, ljubezni, norosti in ni boljšega trenutka kot je ta, da vse te sestavine dodaš v svoje življenje. Umetnost pomaga. Poišči svojo strast, preizkusi čim več stvari, izdeluj, pleši, poj, nariši kaj, začni spoznavati kakšno glasbilo, s telefonom se nauči forografirati… ni rečeno, da ti bo sploh kaj od tega všeč, a zbudila boš radovedni del v sebi in tako počasi prišla do tam, kjer se ti bo odprl nov svet 🙂 Pisan, magičen in ki ti bo izpolnjeval od znotraj. Bodi radovedna in uživaj v vsaki malenkosti, ki se je lotiš. Sprejmi kakšen spletni izziv, udeleži se kakšnega virtualnega izleta, možnosti danes je neskončno! Ko boš našla svoj navdih, boš začutila ta premik. Lahko je to urejanje doma na drugačen način, preobrazba. Včasih je dovolj, da domu dodaš malo življenja, rastlin, barv, umetnino…da ga vidiš v drugi luči. Včasih so dobesedno luči problem in osvetlitev nasploh. Mi smo sončna bitja, spusti svetlobo not. Naj zadiši po domačem kruhu, pecivu, rožah, tvojemu najljubšemu eteričnemu olju, svečki… odpri vse čute in uživaj, predvsem pa ne pozabi vsak dan biti hvaležna za to kar imaš! Preštej svoje blagoslove. Boš videla, da ti pravzaprav nič ne manjka, vse je v tebi in v tvojem umu.

Kuhati pa ne maram in peči tudi ne, že vonj po pečenem pecivu se mi upira in mi naredi migreno.

Ok, kaj pa maraš?

Biti moder in preiti na višjo raven duhovne ozaveščenosti najdeš vstran od množice ljudi.
Najti vir, ki te bo vodil in da spoznaš, da vsak trenutek je le eden in da, res minljiv in ničesar ni nihče ni naša last. In, da vsa prejšnja življenja, potovanja preidejo v naša sedanja bremena in jih ponovno vspostaviš na pravo raven, kot opisuješ vse skrbi, kot jih.

Oblaki, modro nebo, jesenske barve, spomin na naše drage, ki so odšli neznansko daleč, vse to in še kaj te bo malce prizemljilo.

Minljivost našega življenja je kratka, mnogo znancev je zasula že lopata, zato sprejmi vsak dan kot dar in ga osmisli s tem, kar ra d počneš.

Prav danes sta umrla v našem manjšem kraju še dva, ki sta bila do pred davnim razmeroma zdrava, pod sedemdeset.

Zaradi Covid-19.

Zaposli se v DSO. Nikoli več ti ne bo dolgčas!!!