Svojega fanta ne morem imeti rada
Dandanes se ljudje redko spoznavajo. Večinoma se partnerji najdejo znotraj obstoječih družb, vrstnikov, istih krajev… Noben več ne upa narediti koraka izven obzorja, potem se pa popračkajo kar s prvim sosedom.
Kot so ti že svetovali, ne vstrajaj v zvezi, če te partner ne privlači in ti je vseeno zanj. Najbolj zdrava zveza je kadar se oba trudita za njen obstoj, brez da hlinita. Ne rini pa v nekaj, kjer predvidevaš, da boš tudi ti nekoč na isti poziciji. Tudi moški se znajo ustaliti samo iz razloga, ker je punca dobra do njega.
Ne vem, koliko časa sta že skupaj, a sem sama imela podobno situacijo z bivšim. Takoj, ko me je spoznal, sem bila zanj vse, nosil bi me po rokah, vse bi naredil, ni da ni. Imel me je menda tako zelo rad, a do mene in od mene nekako ni prišlo tisto kar bi pričakovala. Saj mi je bil všeč, bila sem nekako zaljubljena, a sem kar čutila, da nikakor ne toliko kot sem že bila nekoč. Kar nekaj me je bremzalo, sem se zelo jezila nase, ker sem vedela, da od mene ne prihaja to kar naj bi. Rekel mi je zelo hitro, kako me ljubi, a sama tega kar nisem mogla izustit. Nekako se mi je zdelo nepristno, počutila sem se skoraj ujeto.
Čez nekaj mesecev je začel na plan prihajat njegov pravi obraz in v bistvu je vse tisto kar je počel mesece prej, bila njegova krinka, igranje, maska. Ko je v bistvu ni mogel več vzdrževati, je vse odpadlo in razpadlo. Ugotovila sem, kako mi zlaže kar tako mimogrede, popolnoma nepomembne stvari, a nisem mu mogla več zaupat. Ko sva se razšla, sva bila še nekaj časa v kontaktu in šele sedaj, ko nimava več nobenega kontakta, se počutim, kot da se mi je ena ogromna skala odvalila s prsi, res.
Eni ljudje znajo zelo dobro igrati neka čustva in vprašaj se, če je pri tvojem fantu morda tako. Da ti čustiš nekaj drugega, ker ti on vse skupaj igra? Pri meni je pač bilo tako, sem ugotovila. V bistvu se nisem mogla odpret in čutit nekih pristnih čustev do njega, ker je tudi on vse skupaj zaigral samo zato, da me je dobil in ne bi bil več samski (ker je to zanj pomenilo katastrofo).
Vedi, da telo ti ne laže in ti jasno kaže s svojimi odzivi, če nekaj je/ni ok. To sem se sama iz te izkušnje naučila. Ne poslušaj namigovanj tistih, ki ti govorijo, kako si zaslužiš narcista, nasilneža. Tudi sama sedaj nimam nobenega nasilneža za fanta. Kajti med tistim, ki se dela ful dobrega in nasilnežem je še cela paleta super moških.
In kaj še delaš z njim? Si mati Tereza usmiljenka?
Jaz sicer pravim, da mladi sploh ne veste kaj vse ljubezen je. Vem pa to, da bi večina punc zelo cenila takšnega partnerja kot ga opisuješ (ampak to ni pregovarjanje, da ostani z njim).
Če nimata otrok in drugih večjih skupnih obveznosti, pojdi iskat ljubezen, kakorkoli si jo že predstavljaš. Mogoče boš čez leta videla, da si izgubila veliko ali pa malo. Tega ti povedati ali zagotoviti itak ne more nihče. Je pa prav, da sledimo sebi.
post je sicer mal star, bo ok.
Moj fant je bil tudi tak in po 1 mesecu mi je šel dobesedno na živce. Odpiral vrata vozila, da grem ven ali not, kupoval ali delal darila, me vozil okoli ali peljal na večerjo, po nakupih ipd.
Tega ne maram, ne zdi se mi pristno. In po kratkem času, dokaj kratkem v zvezi, sem mu dokaj jasno zabrusila naj tega ne počne več, ker mi je neprijetno, ker nisem iz porcelana in ker tega ne rabim. In je nehal.
Žal, po 2o letih poznanstva in 15 letih zakona ne dobim kaj dosti od njega več. Ampak tko mi je ok. Važno, da se imava rada.
Povej mu, kako se počutiš, kaj te moti in česa ne želiš. NE govori mu kaj želiš, le česa ne želiš in kaj te v tem početju moti ter čustva, negativna, ki ti jih vzbudi ob tem. Skratka bodi iskrena.
Pozdravljena,
Ste pomislili da imate morda vi težavo iz otroštva? Lahko da sami v otrostvu niste nikoli čutili brezpogojne ljubezni, je niste vidli pri starših? Tudi sama imam težavo. Da vam povem prvič ko sem začutila brezpogojno ljubezen je takrat ko sem postala mama in čisto nič prej. Kar se pa partnerja tiče pa sem jaz bila mnenja da je to dovolj. Postavila sem si vprasanje kaj mi ne odgovarja pri njemu in če lahko z vsem tem živim. Po 1 tednu sem še vedno bila mnenja da lahko z njim živim. Seveda ni tako kot na začetku ko sva bila zaljubljena, ampqk morda ko otrok odraste bo spet čas za naju in bodo tisti metuljčki prišli nazaj…
Zanimivo..
Prvi vtis je, da se je “obesil” nate.
Po neki strani te “kupuje” in ti to ni več všeč .. te odbija.
Hkrati pa z “ljubeznijo” daje tebi recimo občutek krivde da, če mu ne vračaš ljubezen, nisi fer.
Je mlajši ali starejši?
Koliko časa se poznata?
Živita skupaj že dalj časa?
Zaslužiš dobro ali zelo dobro?
Plačuješ sama stroške bivanja in najema?
Veliko si povedala o njemu, nič pa o sebi.
Sledi notranjem občutku.
Pogovori se z njim kaj TI hočeš.
Če te RES ljubi, se umakne, če boš to zahtevala.
Ljubezen je brezpogojno sprejemanje.
Ljubezen niso večerje in besede, pokroviteljstvo in postavljanje.
Vsekakor si mlada in raziskuj, predvsem uživaj.
Ni vzgoja kriva. Kriv je sistem, ki namerno uničuje odnose med nami, da nam lažje vladajo. Pumpajo družbo proti moškim. Sodobni feminizem je živ dokaz tega. Živimo v svetu kjer je vse, kar je ženska čudovita stvar in vse kar je moški, je grozno. Torej, če ji ne daš pozornosti, lepih gest, ne narediš doma dovolj, čeprav si delal cel dan, si lenuh, tradicionalni šovinist itd. Na drugi strani, če si pozoren, ljubeč, veliko narediš doma, kljub temu, da si delal pa si copata, beta, simp itd. Najbolje, da se čimprej sprijaznimo, da smo moški v vsakem primeru grozni in zato noben odnos ne more zdržati na dolgi rok. Večina zakonov razpade. 80{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} ločitev zahtevajo ženske in dvomim, da gre na nasilje in zlorabo v vseh teh primerih. Ponavadi gre za ženske, ki mislijo, da so boljše od moških, ki so jih enkrat občudovale in se zato poročile z njimi. Nevem kaj jo čaka tam? Bo ugotovila, ko ga bo končno pustila, ker je res grozen.
Si se premlada in custveno nezrela, da bi razumela in zivela pravi pomen ljubezni v dvoje. Raje delaj na sebi, na svojih vrednotah in uzivej v svoji mladosti, ki ti propada. Bos ze s casoma ugotovila, kaj zelis v zivljenju in kaj pričakuješ od partnerja in mu bos na koncu znala to tudi sama vracat. Pa srecno!
Tako je to v pozenscenem svetu, ki je iz moskih ustvaril podrejene emocionalne servilneze, ki zenske postavljajo na pedestal. Posledicno prepotentne mozace pa potem zacnejo s polno ritjo slej kot prej srati po njih. To je ta na glavo obrnjen svet zlagane “enakosti”, ki nam vsestransko, tudi skozi zakonodajo, vsiljuje vse drugo kot naravno obnasanje.
No, premlada za čustveno zrelost definitivno ni. Pa tudi sicer nima njeno pisanje nič opraviti s čustveno zrelostjo. Ženska je pač ugotovila, da je servilna mevža zagotovo ne bi mogla zaščititi, če bi jo nekdo vpričo nje prijel za rit. In si zato ne more predstavljati življenja z njim na dolgi rok, še najmanj, da bi si z njim lahko ustvarila družino, kar v principu pomeni spočela otroke. Meni se zdi to presneto zrel pogled na zadevo.
Ja taki ljudje obstajate, nedvomno. Ampak je najbolje za vas in okolico da ste sami. NE DAJ BOŽE da si kaksnega otroka namislis. Ker bo spet ista štorija. Najbolje da ga pustiš, da bo kakšna druga imela možnost ki mu bo to ljubezen lahko vračala 🙂 nočem biti žaljiva ampak ponavadi taki ljudje samo prizadanete druge in jim povzročate bolečine pa čeprav nenamerno. Lp
Neumnica. Premlada in neumna da bi cenila to kaj imas. Ce je to vse res o njem je zlata vreden, ce bi moj bivsi bil taksen do mene ne bi sla narazen. Hvala bogu je zdajsnji partner cisto nasprotje bivsemu, je taksen kot je tvoj partner zdaj. Me ima rad od prvega dne, vse bi naredil za mene, nic mu ni tezko. Vse to mu vracam in ga imam neizmerno rada.
Ti pa bi rada kaj, tega fanta zamenjala za egoisticnega, samovsecnega kretena, kateri te bo varal na vsakem koraku. Da se bos cele dneve in noci prejokala. Ja.. ful razburljivo.
Ze za to ker tu pises in sprasujes taksne neumnosti si ga ne zasluzis. Rajsi ga prepusti keri, ki ga bo cenila in ga bo imela rada in mu vse to vracala. Ali pa se spravi k sebi, nehvaleznica.
Zvezdicaaaa, 21.07.2020 ob 17:48
Pozdravljeni,
Sem ženska stara 25 let, dobro službo, živim s svojim partnerjem v najetem stanovanju.
Imam partnerja, ki me ima res rad. Vsak dan mi pove koliko mu pomenim, mi pripravlja presenečenja, me vozi v razne restavracije, pospravlja,kuha, vse naredi, da bi bila srečna.
V preteklosti je imel tudi nekaj punc, ki so bile prave manekenke, vendar on pravi, da sem jaz tista ta prava.
Da si predstavlja svojo prihodnost in življenje z mano in da si bi z mano ustvaril družino. Pravi da ve da je to to, in ve da ne bo spoznal boljse.
Tudi jaz sem bila na začetku zelo zaljubljena, zdaj pa opažam, da mi vec sploh ni mar za njega. Ga spostujem , nebi ga prevarala, tudi naredim vse kar me prosi in res mislim da sem ga vzljubila maksimalno koliko sploh lahko vzljubim osebo. Namreč opažam, da ne morem nobene osebe vzljubit do te mere da bi rekla res ga imam rada iz srca. Res da ves koliko ti nekdo pomeni. Pac ne morem čeprav se trudim. Ga spostujem, nikoli nisem nesramna do nobenega, vedno pripravljena pomagat, ampak zdi se mi da pac ne premorem brezpogojne radosti.
Zanima me če misli kdo podobno.
Lp
O taksnih je veliko tudi med moskimi. Bodi samska in se obcasno dobi za seks in to je to. Ker bos kmalu koga prizadela. Pa ne samo prizadela, ker niso vsi ljudje mirne narave. In te zna kak fajn okoli uses ali pa se kaj hujsega. Pac povej mu kaj razmisljas in cutis. Saj on verjetno ze ve, da si se odaljila.
Forum je zaprt za komentiranje.