Svojega fanta ne morem imeti rada

Hej
Zelo dobro te razumem.
Sama imam fanta, ki je “obseden” z mano. Vse bi naredil zame. Res se trudi in mi tud veš čas govori kak me ljubi in načrtuje najino skupno prihodnjost. Na začetku sem se zaljibljala v njega, vendar pa je potem naredil nekaj bedarij in nekaj časa nisva bila skupaj. Sedaj pa do njega ne čutim več isto, čeprav me skoraj “nosi po rokah” zelo mi je mar za njega, vendar kot si rekla se preprosto trudim da bi ga ljubila ampak ga nekako ne. Težko mi je ko mi reče da me ljubi pa mu tega ne morem vrnit.
Definitivno NI predober zate. Samo najbrž si nista usojena.
Tezko ti dam nasvet ker vem da bi ga morala upoštevati tud sama.
Če si dovolj močna in če si res razčistila svoja čustva, bodi iskrena do njega in do sebe, to je največ kar lahko daš vajini zvezi.
Res upam da se ti vse dobro izteče.💗

Potem je boljše da si sama. Ker ti bo šel vedno bolj na živce.

vse lepo in prav ampak zakaj ga ne pustis? Pase pozornost a? To je pa malo podlo

Ve perle ste živ dokaz, če jih ženska dvakrat na teden ne dobi okoli ušes in brco v rit, enostavno ne čutite ljubezni.
Dobrota, pozornost in sočutje vas enostavno duši. Zato, moraš biti do babe žleht, če želiš, da ti vrača vso ljubezen, ki je v njenem primarnem nagonu.
Žalostna resnica.

Preveč ljubezni je copatarstvo za moškega in samoponiževanje za žensko.
Ti si kar najdi enega drugega, ker si tega ne zaslužiš. Ljubezen na gumb ne obstaja.

Ve perle ste živ dokaz, če jih ženska dvakrat na teden ne dobi okoli ušes in brco v rit, enostavno ne čutite ljubezni.
Dobrota, pozornost in sočutje vas enostavno duši. Zato, moraš biti do babe žleht, če želiš, da ti vrača vso ljubezen, ki je v njenem primarnem nagonu.
Žalostna resnica.
[/quote]

podrejenega ne moreš ljubit. ljubiš lahko enakovrednega partnerja. človeka brez hrbtenice, ki klečeplazi pred žensko pa nobena ne more jemat resno.

taki, kot si ti, ste itak podn od dedcev. najprej se ženski slinite in slinite, bohnedaj, da vas zavrne, je takoj največja khurba, če pa vam slučajno rata katero dobit, pa takoj zatem itak nič več ni vredna.

resnica boli, kajneda?

Tja, razlago je treba iskati v splošni patologiji Slovencev. Pretežno disfunkcionalne enostarševske družine, kjer se vzorci žrtev/nasilništva/trpljenja prenašajo iz roda v rod kar rezultira v temu primerni vzgoji otrok. Veliko škode je naredila tudi (še zmeraj popularna) permisivna vzgoja.

Grem stavit, da če ne bi bil tako dober s teboj, da bi ga imela še vedno rada…. Nekaj čudnega je v ljudeh….

podrejenega ne moreš ljubit. ljubiš lahko enakovrednega partnerja. človeka brez hrbtenice, ki klečeplazi pred žensko pa nobena ne more jemat resno.

taki, kot si ti, ste itak podn od dedcev. najprej se ženski slinite in slinite, bohnedaj, da vas zavrne, je takoj največja khurba, če pa vam slučajno rata katero dobit, pa takoj zatem itak nič več ni vredna.

resnica boli, kajneda?
[/quote]

Deluješ kot manipulatorka in mojstrica spreobračanja besed, samo da se oddaljiš ob bistvenega problema.
Tvoj zapis jasno kaže, da jih ta teden še nisi fasala po surli.
Tebe verjetno bo resnica bolela, ko ti jo bo dec obrazložil.

takele zgodbice sem videla večkrat v študentskem domu, ko so prišle dekline iz podeželja v mesto, pri 19 tih so bile že vsaj 4 leta v resni zvezi s fantom s poklicno šolo.
Ko so se malo razgledale naokoli, so videle, da je svet velik in da bi rade še kaj drugega izkusile v življenju kot kuča poso s prvim, ki je prišel mimo. Fantje so to začutili in so jim začeli kupovati draga darila, jih vozili okoli in na sploh trošili. Pa ni nič pomagalo.
Ene otroške ljubezni se razvijejo v zrelo partnerstvo, mnoge pa ne, ker se odraščajoča človeka razvijata v različne smeri in je prav, da gresta narazen. pa ne mislim nič negativnega o teh fantih niti dekletih, pač niso več za skupaj.

Jaz bi rekla, da si samo nekoliko otopela. To je lahko posledica kakih travm iz otroštva, ki se jih ti niti ne spominjaš, samo kot posledico so ti pustile deficit nečesa in najbrž je vpletena družinska ljubezen. To se spomnijo tvoji občutki. Nekako verjetno nimaš rada sebe, se ne spoštuješ dovolj, nisi najbolj zadovoljna z svojimi dosežki, oziroma si lratek čas nato pa iščeš nove lovorike, najverjetneke v poslovnem življenju. Menim, da zato nisi slab človek, le nekoliko zhubljena v svojih čustvih. Kot bi imela zaprto srce, zato ne moreš tega oz srca čutiti. Delaj na sebi, probaj se kako osrečiti sama in poišči pozitivne plati sebe, ko bodo vzpodbujale ljubezen do same sebe. Neguj svoje srce in dušo. Čez čas boš pa tudi začutila, da tega človeka le ljubiš. Če ljubezen ne bi bila prisotna potem tudi moči ne bi imela, da bi se trudila v zvezi z njim sploh pa ne bi bila tako zaskrbljena. Srečno

Ti ne ločiš zaljubljenosti od ljubezni. Še vedno verjameš v pravljice o metuljčkih v trebuhu do konca dni, a ko zaljubljenost mine, se tudi metuljčki izgubijo. Nastane ljubezen, ki pa jo marsikdo ne prepozna, ker pričakuje, da ljubezen pomeni tisto začetniško razburjenje in občutek, da je cel svet rožnat. Če pa si trdno prepričana, da ta fant ni zate in da bi lahko imela koga bolj rada, je edino fer, da mu daš možnost spoznati punco, ki mu bo ljubezen vračala, ti pa se umakni in razčisti pri sebi, kaj od zveze pričakuješ, preden se vanjo spustiš.

Samoumevnost je pač dolgočasna. Predstavljaj si razvajenega otroka, ki ima vse. Dolgčas.
Imej prijatelja, pa počakaj, da ti kdo spodnese tla. Pol se boš morda zbudila in človeka spustila do sebe. In boš tudi sama vlagala trud v odnos. Ali pa zanosi, pol se pa razidi čez kako leto, najdi ljubimca, ki te bo popedenal, tale bo pa za otročka skrbel.
Razmisli kaj sploh želiš sama ter kaj v partnerstvu. Če to ni to in si ti bolj prijateljsko orientirana, naredi obema uslugo in pojdita narazen. Metanje peska v oči, da bo bolje, je tako, kot bi slepemu rekel, da bo spet videl.

Poklici mene

Točno tako.

Nisi ga vredna in ne veš, kaj imaš.

To kar ti pišeš je blaga oblika ,polepšana. Je tako da ima doma pa še hebace v študentu pa kakšen ljubljančan in potem v 4 letih rata zgonjenka. Fant jo pusti študentka več ni in pristane v štepancu…

Ja dečva lepo ti je, vsaka ti bo to rekla drž se ga ampak ti rabiš dramo, da ti dela domišljija in se boš pri 40 trkala kaj sem takrat mislila.

Nič nisi mislila.

Problem je v načinu tvojega čustvovanja – večinoma to izvira iz primarne tvoje družine – kakšen odnos je bil s tvojo mamo , očetom, kako ste funkcionirali kot družina in kako sta ti roditelja prenašala čustva v najbolj kritićnih letih – od rojstva do nekje 5. leta starosti je to najbolj pomembno.

In imaš težavo – ko “cilj” osvojiš, ti ni več zanimiv in ne predstavlja več nobenega izziva v zvezi.

Po mojih izkušnjah če ga iskreno ne ljubiš, ni pravi. Življenje je prekratko, da bi ga preživela z nekom, s katerim se ne ujameš tako dobro. Noben ni ničesar kriv, pač ne pašeta skupaj tako dobro kot se je sprva zdelo. Tudi s tabo ni zaradi tega nič narobe. Ko boš našla svojo sorodno dušo, boš vedela. Pa brez panike 🙂

Imam partnerja, ki me ima res rad. Vsak dan mi pove koliko mu pomenim, mi pripravlja presenečenja, me vozi v razne restavracije, pospravlja,kuha, vse naredi, da bi bila srečna.
V preteklosti je imel tudi nekaj punc, ki so bile prave manekenke, vendar on pravi, da sem jaz tista ta prava.
Da si predstavlja svojo prihodnost in življenje z mano in da si bi z mano ustvaril družino. Pravi da ve da je to to, in ve da ne bo spoznal boljse.

Če mene vprašaš, bi moral imeti te lastnosti vsak fant, a to še ni dovolj velik razlog, da ostaneš z njim. Razen, če si se tako odločila in je to tisto, kar iščeš. Po pisanju sodeč ni. Bodi pogumna in pojdi naprej. Drugače pa je romantična ljubezen in metuljčkanje za celo življenje mit, ki ne obstaja. Jaz ti predlagam, da naredita eno leto pavzo, potem pa bosta videla kako naprej.

če nikogar nimaš rada iz srca, kot pišeš, imaš zablokirano srce… ljubezen je v srcu, ne v umu in ne v mednožju.

Jaz sem imela podobno zgodbo, prav tako super fanta v vseh pogledih.Vse bi naredil zame in me peljal na konec sveta.Govoril je o skupni prihodnosti in otrokih.Žal ga prav tako nisem ljubila,zato sem mu razložila in odšla, še preden bi mu do konca strla srce.Sedaj sem že dolgo časa srečna z drugim, to pa je prava ljubezen,ki se je zgodila na prvi pogled, a ljubezenska zgodba med nama se je začela odvijati 11 mesecev po prvem srečanju,ko sva se spet našla.Ni trudi se bit popoln kot prvi, samo realen in iskren, najprej sva se veliko pogovarjala,nato pa končno udejanila napisano.Mogoče vidva res nista za skupaj,kot tudi midva s tem prvim nisva bila.Pravega vedno vzljubiš do kraja,kljub vsem oviram,ki se pojavijo vmes.Jih ne vidiš pravzaprav,ker sta kot ekipa,ki delujeta skupaj.Da ne bom kaj narobe rekla,ampak si še zelo mlada in še veliko lepih in izkustvenih let je pred tabo,morda si vzemi čas samo s sabo in premisli,kako naprej.:)

Ubogi partner avtorice si res ne zasluži take razvajene kxxxx.
Avtorica hoče tipa ,ki bi jo oklofutal s tičem v ta zadnjo in v obraz.

To kar ti pišeš je blaga oblika ,polepšana. Je tako da ima doma pa še hebace v študentu pa kakšen ljubljančan in potem v 4 letih rata zgonjenka. Fant jo pusti študentka več ni in pristane v štepancu…

Ja dečva lepo ti je, vsaka ti bo to rekla drž se ga ampak ti rabiš dramo, da ti dela domišljija in se boš pri 40 trkala kaj sem takrat mislila.

Nič nisi mislila.
[/quote]

Vrhunski zapis!
Podpis!

Pozdravljena ! Če v življenju ne spoznaš in iskusiš vsaj nekaj ljudi , partnerjev, prijateljev. Spoznaš jih preko odnosov , druženja , sexa. Za to ne potrebuješ biti zaljubljena. Moja sodelavka se pritožuje nad hčerjo , ker je začela resnoi s ta prvim. Rekla je , veš bi rada da spozna več moških , ker če ne se bo lahko tolkla po glavi. In to je res . Jaz sem imel kar nekaj deklet , avantur in prijateljskih odnosov . Šele v poznih dvajsetih sem se odločil in spoznal pravo. Se kregava , ljubiva , sovraživa in obožujeva . Dva fantastična otroka , skupaj sva 35 let. Tudi na izlete greva včasih vsak po svoje , tudi za nekaj dni , ko pa je čas vrnitve komaj čakam , da jo spet vidim. Ona pozna moje slabosti , jaz njene. Ampak to je pravi iskren odnos in upam , da bo trajal do naijne pozne jeseni. Ljubezen je čudna in ne pozna ne starosti ne drugačnih čustev . Je ne moreš imeti v oblasti , zato nikoli ne veš. Lahko pa jo neguješ in zalivaš , takrat je večinoma večna.