stvari od bivših
Sploh ne. Homosexualnost in varanje si ti prvlekla od bog si ga vedi kje. Govora je bilo o trajanju zakona v preteklosti in sedaj in kaj vse vpliva na to.
Predlagam, da malo preštudiraš te stvari in potem poročaš. Posebej preštudiraj povezavo med življenjskim standardom in rodnostjo :)[/quote]
No, pa smo spet pri tem, da niso vse stvari enako koristne za vse, tako da tvojega predloga ne bom upoštevala. Sploh, ker me bolj firbec matra (no, recimo), kakšna je povezava med inteligenco staršev in med številom otrok, ki jih imata…[/quote]
No senza daj kaj od sebe. Preštudiraj torej povezavo med inteligenco staršev in in številom otrok.
No, pa smo spet pri tem, da niso vse stvari enako koristne za vse, tako da tvojega predloga ne bom upoštevala. Sploh, ker me bolj firbec matra (no, recimo), kakšna je povezava med inteligenco staršev in med številom otrok, ki jih imata…[/quote]
No senza daj kaj od sebe. Preštudiraj torej povezavo med inteligenco staršev in in številom otrok.[/quote]
Na forumu dam od sebe toliko, kolikor hočem, v reali pa se trudim dati od sebe vse, kar zmorem. Na ukaz pa najraje nič.
Če bom kdaj naštudirala omenjene povezave, bom z veseljem napisala (verjamem, da znanje moramo deliti), zaenkrat pa me ne zanima dovolj (zato sem tudi napisala “no, recimo”), da bi se lotila
No senza daj kaj od sebe. Preštudiraj torej povezavo med inteligenco staršev in in številom otrok.[/quote]
Na forumu dam od sebe toliko, kolikor hočem, v reali pa se trudim dati od sebe vse, kar zmorem. Na ukaz pa najraje nič.
Če bom kdaj naštudirala omenjene povezave, bom z veseljem napisala (verjamem, da znanje moramo deliti), zaenkrat pa me ne zanima dovolj (zato sem tudi napisala “no, recimo”), da bi se lotila[/quote]
Naj te torej zaćne zanimat. Ne bi namreč rad videl, da bi izpadla iz skupine intelektualk 🙂
Oh, čudovito, kako neki si to zaznal? 😀 Si že slišal za pikri humor, sarkazem, črni humor in nazdanje morda za legendarni Monty Python? Očitno ne. 😉 Če bi se kdo na tvoj račun kaj pohecal, sledi zamera ali pa fizični napad? 😀 Ali si skoz resen kot v kloštru, hkrati pa ves čas poudarjaš, kako so drugi nesproščeni in zategnjeni? Za Marka si to večkrat izpostavil, ampak on se zna pošalit za razliko od tvojega ne najbolj ohlapnega in strogo vojaškega načina dojemanja napisanega…. 😉
[img]http://media-cache-ec0.pinimg.com/236x/2b/95/05/2b9505355bfb67e206c0fd41adc727da.jpg[/img]
Pandora, moram reči, da me vedno znova uspeš presenetiti s svojo odkritostjo. Vendar kljub temu, da vsakič spoznam še malo več tebe in kljub temu, da vsakič dobim potrditev, da si ena čudovita ženska, se tudi vsakokrat vame (nehote) naseli en strah, ali se ta njen moški zaveda, kakšno neverjetno srečo je imel. Moraš biti izjemno potrpežljiva in razumna ženska.
Mene tovrstna krama sploh ne bi motila. Najbrž zato ker … mogoče imam še celo sama kaj “ostankov” iz prejšnjih življenj, le da tega ne vem. Bog mi je priča da – če se je kakšna reč obdržala pri meni, se je zgolj zaradi njene uporabne funkcije in ne česa drugega in tako predvidevam tudi za partnerja. Če že ima kakšno takšno stvar, jo ima najbrž iz podobnega razloga.
Tista “krama”, s katero pa jaz ne bi mogla živeti pa je, da bi bil v najinem domu ves čas prisoten “duh” bivše. Zdelo bi se mi, da bi bila nekako gneča, če bi bili trije. Se ti ne zdi? Njegova blodnja, da do nobene ne bo mogel več čutiti to, kar je čutil do nje bi lebdela nad mano, me zasledovala po hiši, ne samo v najini postelji, ampak menda še na stranišču. Skratka, nisem tip ženske, ki bi potrpežljivo čakal, da se bo moški ogrel zanjo, ko se bo ohladil od druge. Ker, če je bila ona njegova največja ljubezen in to na nek način še vedno traja, kaj sem potem jaz?
Predvsem sem zelo zahtevna ženska. Ne zahtevna v smislu “naporna”, ampak v smislu pričakovanj, ki jih imam tako od partnerja kot od odnosa. In vsakokrat ko se malo ozrem po okolici in pogledam druga razmerja, druge moške, se tega še kako dobro zavedam – namreč da pričakujem (in tudi imam) veliko.
Zato imam mogoče nek drugačen pristop do razmerja. Bolj razumen, bolj ciljno orientiran, manj romantičen in vihrav, bolj osredotočen na to, kako bom prišla do željenega rezultata kot na to, da morda rezultata še ni. Brezkompromisna (sebična in skrajno nepotrpežljiva) sem pa pri tem, ali razmerje zagotavlja moje osnovne potrebe.
Kontekst je vedno pomemben, in v mojih postih ga večkrat ni (zaradi pomanjkanja prostora).Ko mi je to rekel, nisem bila noro zaljubljena vanj, zato me je seveda zadeva manj prizadela, kot bi me sicer (oziroma pozneje). Povedal mi je zgodbo in sem razumela, da je bil razhod zelo boleč in da si kaj takega ne želi več/ si ne bo dovolil več doživeti. In potem je bila tu druga plat: Tip, s katerim sem se super ujela, tako seksualno kot osebnostno. Ki me je crkljal, oboževal, razvajal in skatka se obnašal nadvse pozorno do mene. Ki je imel zelo hitro možnost (in jo tudi izkoristil), da pokaže, da je zanesljiv in da lahko nanj računaš tudi v slabih trenutkih. In predvsem sem imela pri njem dober občutek. Imenuj to intuicija ali kakorkoli želiš, ampak spomnim se, kako močan je bil ta občutek, da je prav, da sem z njim.
Čakanje je beseda, ki je v mojem slovarju ni. Je nekaj, kar dejansko ne znam počet (in to večkrat v mojo škodo).
To isto vprašanje sem si postavljala še nekaj let. Vendar glej – eno so sanje, fantazije in emocije iz preteklosti, ki še vedno živijo v nas, drugo pa realnost. In realnost je pač bila ta, da je bil z mano in ne z njo. Mene je crkljal, mene je razvajal, z mano se je razvijal in rastel, z mano je ustvarjal svojo pihodnost, z mano se je smejal in delil lepe in manj lepe trenutke, meni je bil v oporo in name se je obrnil, ko stvari niso šle v pravo smer. Z mano si je ustvaril družino in dom v pravem pomenu besede.
In nekje v tem procesu je tudi ugotovil, da z njo pač ne bi v nobenem primeru (več) bil. Imela sem celo to srečo, da je 3 ali 4 leta po začetku najinega razmerja imel možnost, da bi bil z njo in se zanjo ni odločil – pa to iz takšnega razloga, da sem pila šampanjec dva dni :). In takrat sem se nehala spraševati.
Za mnoge bi bila ta situacija verjetno preveč “negotova”, da bi se vanjo sploh spustili. Mene pa je “miril” moj občutek, da je tako prav, in dejanja (ne besede). To mi je bilo dovolj, da sem tvegala.
Skozi tak proces postaneš močnejši, trden, pridobiš na samozavesti. Začutiš in ozavestiš, da si z nekom nekaj naredil, nekaj zgradil, da nisi z nekom skupaj zgolj zato, ker sta se na nekem žuru zaljubila. Ko se pojavijo kakšne ovire v partnerstvu ali ko ga kdo od zunaj ogroža, pristopaš drugače, bolj samozavestno, z manj strahu, ker veš, da si temelje sam zgradil, da ti niso bili kar podarjeni, niso padli kar z neba, in da če bi bilo treba, bi lahko isto še enkrat naredil, morda tudi s kom drugim, če bi bilo treba.
Forum je zaprt za komentiranje.