študij prevajalstva
Lep pozdarv vsem!
Trenutno se še odločam kaj bi šla študirat in premišljujem o študiju prevajalstva (nemščina, angleščina). Zanima me, če je tukaj kdo, ki študira to oz. ve kaj in kako. Zanima me kako je z učenjem, izpiti in z vsem kar sodi zraven. Do sedaj sem slišala edino to, da naj bi bilo zelo naporno in da ti ne ostane skoraj nič časa za kaj drugega kot študij. No, v naprej hvala za odgovore in lep večer še naprej!
Ja, urniki so razpotegnjeni čez cel dan, veliko predmetov. In domače naloge, kar je baje res redkost na faksu. Aja, pa malo prostora na oddelku in faksu. Ampak se da preživet, mi smo se imeli čist fajn (čeprav se na koncu študija sprašuješ, če je to to, a zdej naj bi bili pa kar sposobni živet od tega; verjetno pa to ni sindrom, ki bi bil omejen samo na prevajalstvo). Ena prednost velikega št. predmetov je to, da se ne nabere veliko stvari, tako da izpiti niso tako obsežni (kot recimo na pravu ali medicini). Če so ti jeziki fajn, si pripravljena delat na svojem znanju jezikov, ampak nočeš biti pedagog (= profesor), si pripravljena delat pod časovnim pritiskom (se še nisem navadla, ampak temu se ne da izognit) in iskat določen podatek sto let …. pol ja 🙂 Jaz sem zadovoljna, da sem ta študij izbrala, čeprav imam še nekaj stvari do diplome (uh…).
Hvala za odgovor. Vidim, da bom mogla o vsem se fajn razmislit. Sam še to bi vprašala…kak sta ti sla jezika, ki jih sedaj studiras v srednji soli…ker meni gre nemscina supr.. oz. sm se jo ze prej dolg ucila…tak d tega me ni strah…me pa mal skrbi za anglescino, ki se jo pa mal manj dolg ucim…pa predvsem me matra besedni zaklad…sam tega se da itq s casom pridobit. Pa kak je z izpiti, ker jaz sem mal po netu gledla… pa ne vem ce sem prav razumela, da je en let 15 izpitov od tega 12 pogojnih?…ce mogoce ves…oz. se spomnes. Pa kak sfolgas…delas vsak dan- kolk ur?…mas kej frej cajta? no… zdej bo pa dost vprasanj:) sory d mal tezim… ajd… pozdravcek
Regla, a študiraš izredno? Meni so podali informacijo, da so predavanja za izredne študente ob petkih popoldne in sobotah dopoldne, a je to res?
Jaz angleščino obvladam dobro, medtem ko nemščine nisem povohala že od srednje šole ( t.j. 10 let ). A misliš, da bi kljub temu izpite iz nemškega jezika dobro izdelovala ( ocena iz sr. šole iz nemščine 4 )? Kakšna je težavnostna stopnja na nemščini, ker kolikor sem jaz videla, je na nemščini manjše število ur predavanj – a je tudi stopnja zahtevnosti nižja kot na angleščini?
Si toliko prijazna in mi posreduješ svoj e-mail, da ti preko njega zastavim še kakšno vprašanje, saj je vsa zadeva res zelo pomembna zame, ker se odločam med izrednim študijem prevajalstva in še enim študijem, zato mi bodo vse informacije zelo dobrodošle.
Lp
Tarin
Ja, pravzaprav ima vsak predmet na koncu pol izpit oz. nekje so seminarske, ocene teh izpitov se pa potem združujejo za oceno v indeks (je mal divje, ja:). Kot sem že rekla, to niso tako obsežni izpiti, veliko od tega je prevodov … izpitov se ne bat 😉 Tako kot povsod drugje je pa tudi tu recimo en ali dva predmeta na letnik, ki sta bolj tako, in se jih je pač treba res naučit (ponavadi je to slovenščina).
Osebno sem z angl in nem v srednji soli shajala lepo in nisem imela težav. Če sta ti oba jezika všeč, pol ti tudi ne bo težava delat na njih.
Dan sfolgaš, men ni bil problem, s tem da sem se se vozila vsak dan v Lj. Kaj pa vem, odvisno, kaj želis zraven počet. Če misliš delat, bo to res bolj težko. Ostane pa frej čas, če se dobro zorganiziraš (recimo, med frej urami smo hodili v knjižnice, delali naloge, prevode, itd.)
Študirala sem redno. Za izredne zna biti res, da so predavanja v petkih popoldne in sobotah dopoldne, ker so urniki rednih tako razdrobljeni čez cel teden od osmih zjutraj do osmih zvečer, če je treba z več kot štiriurnimi luknjami vmes (tudi do petih popoldne v petkih, pa ko veš, da takrat nihče več ne sedi na faksu).
Meni je bila angl. vedno bližje kot nem. Žal pa moram rečt, da mi je nem. na faksu ful padla dol, predvsem zaradi določenih vaj in profesorjev (upam, da ne delam slabe reklame, ampak tako je bilo). Ja, nemščine je manj, če jo imaš kot 2. tuj jezik, čeprav se mi zdi, da ni zato nič kaj manj zahtevna.
moj mail: aja@travel.over.net
Jaz tudi študiram prevajalstvo in sem mi zdi zelo zahteven študij. Seveda ni tako zahteven kot farmacija, pravo ipd., ampak kljub temu še zadleč ni tako, kot sem mislila, da bo. Urnik je res grozen, veliko prostih ur vmes. Izpitov je veliko, mi smo jih imeli 20 (smer angl., ital,.), samo nekaterim se reče delni izpiti, ker se potem ocene seštejejo skupaj in se le ena ocena vpiše v index. Npr. pri angleščini smo imeli 6 predmetov za dobiti eno oceno iz angleščine: angleška fonetika, angleške jezikovne vaje, angleške slovnične vaje, angleško tvorjenje besedil. Res je, da iz določenih predmetov dobiš ocene že med letom iz kolokvijev, iz domačin nalog (res jih je veliko), itd. Ampak je tudi res, da včasih vsi ti kolokviji, domočane naloge so le pogoji za pristop k izpitu.
Največji problem je ta, da v zimskem izpitnem obdobju smo imeli le dva izpita, ostale smo imeli vse junija in seveda septembra. Razlog je bil ta, da smo imeli skoraj vse predmete oba semestra, ker smo imeli ponavadi po 1-2 uri na teden te predmete. Razlog.. baje prostorska stiska.
Drugače večina profesorjev je zelo v redu, marsikaj se da zmeniti, je relativno mlad kader… Kar se tega tiče je res v redu.
Prostorska stiska – odkar obstaja oddelek, obstaja tudi ta težava. Zaradi tega je bilo rečenih že veliko besed, napisanih veliko prošenj, izrečenih veliko obljub … stanje se pa še ni izboljšalo. Mogoče le toliko, da so predavanja zdaj vsa na filozofski, ne pa prej, ko smo imeli še na strojni in nekaj celo na British Councilu. Pri urniku se to še nič ne pozna, še zmeraj si lahko v Lj od zjutraj do zvečer, vsega skupaj imaš 4 ure pouka, ostalo pa luknje.
Pa teli delni izpiti – včasih se ti zdi res butasto, da se moraš petkrat potrudit, zato da se vse te ocene združijo v eno samcato.
Aja, še to. Niso samo domače naloge, pri veliko predmetih so tudi prezentacije ali kakšne seminarske naloge, tako da se stalnemu delu med letom ne da izogniti.
Meni se študij ni zdel kaj preveč težak. Seveda moraš delat in “sedet”, sej si se vendar odločil za študij. Jaz sem pred letom končala nemščino in mi je malo žal. Službe niti pod razno ne dobiš, razen če nimaš full močne veze. Mal sem razočarana glede tega, ker imam zelo dobre reference, pa študij v tujini, izkušnje od prevajanja do učenja, pisanja…. Pa ne prideš niti v ožji izbor.
Mogoče je treba pred odločitvijo za smer študija upoštevati današnji trg, oz. katera delovna mesta so najbolj povprašana. Na veliko žalost ne štejejo samo tvoje želje, ampak nam družba narekuje svoj tempo. Tudi jaz sem bila polna elana, “da bi gore premikala”. Pa sem zelo hitro ugotovila, kako nesramen in pokvarjen je svet.
Nočem ti zbijati morale. Hočem samo, da realno razmisliš, se veliko informiraš in pogovarjaš z ljudmi, ki jim zaupaš.
Pa veliko sreče!
Punce, a katera od vas študira izredno? Mene namreč mika, da bi se naslednjo leto vpisala na izredni študij prevajalstva, smer angleščina-nemščina, pa ne vem kako je kaj organiziran izredni študij.
Slišala sem, da moraš baje najprej študirati kaj drugega, npr. ekonomijo, pravo ali kaj podobnega, šele nato naj bi se vpisal na prevajalstvo, ker je študij prevajalstva menda zelo težak zaradi strokovne terminologije iz različnih področij. Je to res? Baje pa bo naslednje leto ta študij ( če študiraš izredno) v celoti stal kar 3 milijone tolarjev, kar pomeni 750.000 sit za en letnik, kar se meni zdi blazno pretirano.
Menim tudi, da je ta študij zaradi EU postal zelo aktualen, zatorej verjetno tudi takšne divje cene. Težko si kdo privošči plačati za izredni študij takšen denar.
Kar se tiče zaposlitve- res je potrebno upoštevati trg delovne sile, saj le-ta kaže, po kakšnih kadrih je potreba. Realno sliko lahko dobite na Zavodih za zaposlovanje, kjer vam lahko posredujejo podatke, po katerih kadrih je bilo npr. v zadnjem letu največ povpraševanja.
Na spletni strani Ministrstva za šolstvo so tudi objavili kateri poklici so bili deficitarni v letu 2003- profesor angleškega jezika, nemškega jezika, diplomiran pravnik, diplomiran ekonomist, dipl. inženir gradbeništva…
Resda prevajalcev med njimi ni, toda saj lahko z diplomo iz prevajalstva kljub temu poučuješ, če narediš še pedagoške izpite, ali ne?
Zame osebno je študij zanimiv, ker se s prevajanjem da zelo dobro služiti, poleg tega pa bi rada čez čas zamenjala službo in pač delala nekaj v zvezi z jeziki – bodisi prevajanje ali poučevanje-karkoli pač to že bo.
Saly, kljub temu, da si vprašala Simono, si bom dovolila, da ti jaz odgovorim 😉 Študij prevajalstva je le enopredmeten, ampak študiraš dva jezika. Imaš več možnosti (tisti jezik, ki je na prvem mestu, na tistem je večji poudarek):
angleščina-nemščina
angleščina-francoščina
angleščina-italijanščina
nemščina-angleščina
nemščina-francoščina
nemščina-italijanščina
Za izredni študij ne vem točno, kako je, se mi pa zdi, da ni možen za vse smeri (kombinacije jezika). Vem, da je zelo drago – lani je bilo cca 480.00 sit (če se motim, naj me kdo popravi).
To, da bi mogla prej študirati kaj drugega, ni res. Mogoče bi ti bilo lažje kasneje, ko bi že aktivno prevajala, drugače pa se večino strokovnih izrazov naučiš na samem faxu oz. v 3. in 4. letniku, ko si izbiraš določena področja, v katera bi se rad poglobil (prevajanje medicinskih tekstov, političnih, pravnih pogodb itd).
Aja… študij prevajalstva ni dejansko namenjen za poučevati kasneje jezike. Res je, da lahko narediš nekaj dodatnih izpitov in poučuješ, samo po mojem mnenju ne moreš biti enako kakovosten profesor kot nekdo, ki je študiral pedagoško smer (govorim o razlaganju snovi, literature), ker so na prevajalstvu poudarjene druge stvari.
Tukaj je link oddelka za prevajalstvo, kjer se lahko izve veliko. Npr. kakšen je predmet pri posameznih smereh (greš na študij-dodiplomski…).
Lp!
Ne da se delat pedagoških izpitov, če študiraš prevajalstvo. Tako je določeno.
Ne me vprašat, zakaj. Ne rataš noben profesor, ampak si prevajalec.
In: študij JE težek. Je treba imet dober “sitzleder” in dobro podlago iz srednje šole.
Glede delnih izpitov: če padeš npr. 1/5 izpita, lahko padeš letnik.
Izpiti niso mačji kašelj.
Zgodilo se je, da smo imeli junija vsak dan izpite, tudi po 2 na dan (v prvem letniku je bilo junija 21 izpitov, ki so se potem združili v 9 ocen, s tem, da si moral med letom prekleto delati, da si lahko prišel do junijskih izpitov – kolokviji, seminarji …).
Predmetnik se spreminja. Prve generacije smo delale kakšen izpit več od poznejših.
Ni denarja za prostore niti za kader. (Mislim, haloo. Ministrstvo je prekleto neresno glede teh zadev …)
Vsi vidijo samo zaslužek, ki pa še zdaleč ni tako bajen – glede na zahtevnost opravljanja tega dela. Na uro si plačan malo več kot čistilka. Poleg tega pa danes VSAK MISLI, DA ZNA PREVAJATI. Malo v slovar pogledas, anglesko pa itaK vsi znamo, ne. Da niti ne omenjam nešteto študentov x smeri, ki nam hodijo v zelje.
Status prevajalca NI urejen in še dolgo ne bo. Žal.
Toliko v razmislek.
strinjam se s tabo, pika. ko vidim, da mi prijateljica s končano medicinsko srednjo šolo dobesedno krade delo…..ker pač živi v ljubljani in zna malo italijanščine (v naših koncih se it. učimo od osnovne šole dalje, jaz pa sem to tudi študirala in diplomirala)…pa prevaja za nekaj fičnikov na stran in tako znižuje ugled in diskreditira delo prevajalca, ker pa slovar še zdaleč ni dovolj, me potem še obremenjuje z raznimi uslugami, pomočjo itd….
vsak naj dela to, kar zna. kaj naj drugega rečem. meni na kraj pameti ne pride, da bi npr. na črno služila s tem, da se grem medicinsko sestro, saj nimam ne izobrazbe ne pravega znanja…
moje skromno mnenje….
“Poleg tega pa danes VSAK MISLI, DA ZNA PREVAJATI. Malo v slovar pogledas, anglesko pa itaK vsi znamo, ne.”
Točno tako!
Vseeno pa mislim, da se hitro pokaže, kdo samo goflo vrti in kdo zna delat. Konec koncev je pa tudi tako – če je nekomu to, da mu nek študent geografije (pa nimam nič proti njim) za 1000 SIT na stran ali manj (!) prevede eno besedilo s pomočjo slo-ang slovarja, zadovoljivo, naj mu pa pač bo. Jaz se ne počutim ogrožene glede tega.
Pika, a sva ble midve sošolke? 🙂
Edith: terminologije te NE naučijo, žal. Ok, mogoče en majčken procentek vsega, kar bi recimo zares rabil. Saj te tudi ne morejo naučit vsega. Je bolj en uvod v terminologijo (Dobro, ne bom rekla, da te nič ne naučijo, to ne bi bilo res. Sploh medicinska in pravna so super.). Učiš se jih potem sam celo življenje, če se s takimi besedili dejansko ukvarjaš, preko vseh možnih slovarjev in knjig in interneta in strokovnjakov in bogsigavedi še kje …. je pa res, da pri tem delu vedno zveš kaj novega, tako da po tej strani je vse prej kot monotono delo.
Svoje čase smo imeli v 3. letniku za prev. literarnih besedil Tino Mahkoto. Ona je bla super, osebno mi je bila najboljša. Pa je ni več. Če pa rabiš aktualna imena …. bom mal premislla 🙂
Aja – še to sem pozabla. Malo manjka,da ne znorim, ko mi kdo reče, če mu lahko samo MALO pregledam prevod, če je ok. Ali pa če lahko na hitro prevedem, da ni tako pomembno, če je kakšna napaka. Grrrr…
Pika, strinjam se s tabo, da študij je težek, še posebno, ker je tako veliko izpitov in ponavadi so vsi junija.
Regla, tudi meni gre na živce, ko mi kdo reče, če mu lahko kaj na hitro prevedem! Groza. Kar pa se tiče terminologije, nisem vedela, da te tako malo naučijo. Je pa res, da prevajalec se uči celo življenje.
Pika, to, da se ne da delati pedagoških izpitov je zame novo in čista bedarija, saj bi si s tem, ko bi opravil še tistih nekaj pedagoških izpitov, dejansko razširil svoje zaposlitvene možnosti, če pač ne najdeš zaposlitve kot prevajalec. In ne strinjam se s tem, da če si pa prevajalec, pa ne moreš dovolj kvalitetno poučevati jezika. Marsikateri profesor, ki ima končano pedagoško smer, je ZELO slab pedagog, kar sem videla in občutila sama še v srednji šoli, ko nekateri profesorji niso znali dobro razložiti snovi, kot posledica pa so bile pri kontrolnih nalogah sami cveki.
In resnično ne vem, zakaj ne bi nekemu prevajalcu dovolili opravljati še pedagoških izpitov, če si to želi, saj če si izredni študent ( kar bi bilo v mojem primeru) itak moraš totalno vse plačati. To pa pomeni za fakulteto le dodatni priliv, ki pa definitivno ni majhen ( glede na cenik FF ).
ALi pa: po šolah v našem kraju obupno iščejo profesorje angleškega jezika. Zaposlili bi tudi prevajalca, toda pod pogojem, da opravi tudi pedagoške izpite, na fakulteti pa mu rečejo, da jih ne more opravljati, ker so pač takšna pravila. HALO?? Resnično se mi navedeno ne zdi logično, čeprav seveda verjamem Piki, da je verjetno to res možno.
Lep pozdrav
Čau, Tarin.
Ne se jezit, ampak je žal RES, da se ne da opravljati pedagoških izpitov. Vsaj ne več. Kolegica prevajalka mi je iz lastnih izkušenj povedala, kako je. Verjemi, da se tudi meni zdi to ena VELIKA BEDARIJA. Ni mi jasno, zakaj ne dovolijo več opravljanja teh izpitov. Če lahko vsi prevajajo, potem lahko tudi mi učimo, če hočemo. Ne? Sploh pa, če nekdo ugotovi, da bi v bistvu raje poučeval kot prevajal. In veliko je takih. Strinjam se, da ima marsikateri prevajalec boljšo žilico za poučevanje od kakšnega pedagoga. Še ena stvar, za katero se bomo prevajalci morali boriti?
Za te izpite je pa itak potrebno plačat, se mi zdi …
Hehe, Regla. Mogoce pa sva res bili sošolki ;o)
Tudi meni je bila Mahkota zakon. Najbolj sem uživala pri njenih urah. Škoda za poznejše generacije, da je ne bodo spoznali. Ampak jo čist razumem. In ji privoščim svobodo :o) … pa Skubic je tudi rekel, da gre na svoje …
Všeč mi je bil tudi Stabej … pa še kaj bi se našlo. Eni so bili res prave pojave.
Mhm, tudi tole z “MALO POGLEDAT PREVOD” dobro poznam. Enkrat mi je en tipson rekel: “Saj sem že vse prevedel. Ti samo vejice in veznike noter pomeči, pa bo.” Haloo?! Toliko, da nisem zelena ratala od hudega. Pa še ful sem se morala zadrževat, ker sem s fenomenom v sorodu in bi bila cela štala, ko bi mu kaj zabrusila.
Forum je zaprt za komentiranje.