strah pred letenjem
Vsa leta odkar pomnim letujemo na Hrvaškem. Tega sem se že pošteno naveličala,rada bi pričela malo z raziskovanjem tujih držav, pa me je -pošteno povedano, strah letenja, bojim se ga kot hudič križa.
Letos se odločava,da bi šla z dvema otrokoma (2 in 7 let)v Turčijo, Grčijo ali Bolgarijo za začetek, pa ne vem kako se otresti strahu pred letenjem (še posebej konec lanskega leta se mi dozdeva so sama letala dol padala in bila tarče teroristov). Kakšni so bili vaši občutki in kakšne so vaše izkušnje z letali?
Hvala.
Poznam osebo, ki jo je izredno strah letenja, a vseeno skoraj vsako leto kam odleti. Njen recept je: malo alkohola in je vse dosti lažje. Če še nisi nikoli letela, boš videla, da je prav prijetno. Pri vzletu čutiš malo pospeška, potem pa sploh ne čutiš več, da si v zraku, razen ko so turbulence. Na letalu dobiš tudi za jest in pit, tako da si kaj hitro zaposlen. Če ti postane slabo, pa rečeš stevardu ali stevardesi za kako tableto proti slabosti. Pa srečno!
ja te popolnoma razumem…lansko leto sem prvič letela v grčijo in me je bilo strah ko hudiča…bila sem čisto bleda!čez 1teden grem v egipt in že sedaj razmišljam kako me bo spet strah…vendar se zavedam da če me bo strah še naprej ne bom šla nikamor!tako da potrpim tistih par uric…ti predlagam da na začetku letiš kam bližje…grčija in to ko je let dolg 1uro in 30min
veliko veselja
l.p.
Hm, z dvoletnikom na letalu, se ne more ravno napiti ;-).
Sandy mandy, ali si že letela z letalom, da veš da te je strah letala? Če ja, potem je dokler imaš s sabo majhne, otroke mogoče bolje, da razmisliš o drugem načinu prevoza. Če ne, pa lahko mogoče dobra psihična priprava veliko olajša (pa kakšen persen pred poletom).
Mene prvič sicer ni bilo groza, ampak malo me je pa le stiskalo, predvsem, ker nisem vedela, kako bom prenesla vzlet, ali mi bo slabo, kako vse skupaj izgleda, da mi je že od nervoze skoraj slabo postalo … Pa se je vse srečno izšlo. Me je pa drugače zelo strah višine, ampak med poletom mi je bilo pa vseeno kul gledat čez okno in opazovati oblake.
Občutki med letom: najbolj “zanimiva” sta seveda vzlet in pristanek, kjer je občutek malo podoben onim na ‘vlaku smrti’ v zabaviščnih parkih. V velikih letalih med letom drugače bolj malo čutiš, razen če je kakšna večja turbulenca. Pravzaprav je že kar dolgčas, ker sploh ne čutiš da letiš. V manjših letalih (kot jih ima npr. adria) pa se tresenje (predvsem pred pristankom) precej bolj občuti. Ampak ni panike. To je normalno, ker je pač avion manjši. Včasih pri zniževanju višine pred pristankom dobiš bolečine v ušesu. Tako da otroka vnaprej pripravi na to možnost.
Če te je strah nesreče, pojdi z letalsko družbo, ki jih ima zelo malo in je na dobrem glasu glede varnosti, ki ima novejša letala,… Je pa nesreč glede na to, koliko letal poleti, recimo iz Franfurtskega letališča, zelo malo. Glede teroristov pa mislim, da Slovenija ni ravno zelo verjetna tarča.
Malo prevec delate vsi big deal iz tega. Ni take panike, jaz sem ze veliko letela, pa sploh se nisem dozivela turbulence, na zacetku ko vzletis je zanimivo, ne smes gledati na to, da te je strah, glej kot dogodivscino. V zraku ne razmisljaj o ne vem kaksnih grozljivih nesrecah, ampak uzivaj v prelepem pogledu in se zazri v lepe oblake, je zares nekaj posebnega. Potem pa je pristanek, …nic posebnega.
In naj te potolazim….. veliko vec nesrec se zgodi z avtomobili, motorji…na cesti. Letala so definitivno bolj varna. Vsak dan je ogromno letov, sem pa tja…skos so leti, pa se redko zgodijo nesrece, res redko…na cesti na zalost umre veliko vec ljudi in to vsak dan.
Naj te ne bo strah, veseli se leta, ker je res posebno dozivetje. Kar pogumno…potem si bos rekla na konuc, ah kako je fino in se veselila naslednjega leta.
Hi!
Naj se še jaz pridružim predhodnikom-ne skrbi. Jaz osebno sem že kar precej prepotovala, bila skoraj na vseh kontinentih (razen Avstralije), pa je najhujša izkušnja na letalu bila nevihta na Bermudskim trikotnikom…tako, da res ni razloga za skr, še posebej če ne potuješ daleč…malo poješ in popiješ, prelistaš revijo in že si na cilju. Lani sem prvič šla na letalo s hčerko (2 leti), bila je več kot navdušena…dobila je barvanko in se neskončno zabavala…
Pa še nekaj, če te je strah višine je bolje, da ne sediš ob oknu.
Lep dopust!
Uf, pa vi vsi ste zlati, res najbolje,da spijem šilček,se vsedem vstran od okna in zaposlim dveletnika pa bo. Pa tudi moj bo presrečen,da mu ne bo potrebno cijazit po cesti in hajcat klime ves čas.Pa tudi da ne bo tako utrujajoče za otroka.
Hvala. Drug teden pa zavijem direkt v agencijo in poiščem oddih za vse nas;-)
Lep sončen dan!!!!!
Se nekaj. Jaz se izredno bojim visine, ampak v letalu sploh nimam tega obcutka, se pocutim varno in tukaj ni problem visina, ne vem ne obcutim tko, kot npr. ce sem kje visoko, se pa zares bojim mocno visine. Jaz se vedno grebem, da sem pri oknu, ni mi lepsega, kot opazovati od zgoraj oblake in povrsine :-))
Res, nima te biti kej strah, kar pogumno, sem prepricana, da ti bo vsec in bos vidla da je vse tko na izy. Samo ne se prepricevati da te je strah, enostavno se preprici, da je to prijeten obcutek, malo adrenalina in uzivanje.
Zelim vam prijetne pocitnice in prijeten let (bos vidla da bo super).
Jaz sem bil prvič na avionu pri 21 letih, ker me pred tem niti pod razno nebi spravil gor. Izgleda, da so me ljudje iz moje okolice, predvsem pa domači dolgo uspevali prepričevati, da vsak drugi avion dol pade, pa da na vsakemu, kjer je več kot 100 ljudi nastavijo bombo, ker to se že izplača…
Ker pa sem bil že od malega občudovalec letal in vsega kar pač frči po zraku, mi ni dalo miru in sem se odločil, da enkrat pa le moram probati. Tako sva se s punco, ki je z letenjem že imela izkušnje, odločila za dopust v Dalmaciji in za polet z letalom iz Ljubljane do Splita. Moram reči, da si za prvi let nisem izbral ravno najbolj primerne destinacije, saj so bili zračni tokovi nad Velebitom takrat zelo močni in nas je v malem Adriinem Canadairu kar pošteno premetavalo, ampak kar me je takrat čudilo, vsi sopotniki, vajeni izgleda že vsega hudega, sploh nič niso reagirali in so naprej med seboj nemoteno čebljali, jedli ali karkoli so pač že počeli. Izgleda da samo jaz nisem imel niti kaplje krvi v sebi. Taki turbolenci kot takrat nisem bil potem na nobenem poletu več priča. V glavnem, ko smo pristali sem rekel, nikoli več gor, nazaj pa po zemeljski poti. Potem sem si med dopustom en popoldan vzel čas in odšel na letališče opazovati dogajanje, kar mi je vlilo pogum, da sem si upal na avion tudi nazaj. To pot psihično pripravljen na vse turbolence in vragolije v zraku sem bil kar malo presenečen, saj je bilo na celem poletu samo nekaj rahlih sunkov vetra. Od takrat do danes imam za seboj že okoli 50 poletov z razno raznimi letalskimi družbami, od slovitih Qatar airlines, Air New Zealand, Emirates pa vse do Cubane de Aviacion, ki je po statistiki družba na dnu po varnostim, ampak polet iz Santiaga de Cube do Havane mi je ostal v zelo lepem spominu.
Ja, bi se pa strinjal, da pomaga premagati strah tudi pivo al pa kakšne borovničke, samo ne pretiravat. Pa priporočam, da sediš ob oknu, tako da imaš pod nadzorom, kaj se dogaja z letalom, kako nihajo krila ipd. Tudi sam se bojim višine, ampak ta strah na letalu ni prisoten, saj iz letala ne moreš pasti, tako kot recimo iz strehe. Brez skrbi, letenje je nekaj najlepšega. Jaz imam sedaj res užitek leteti in komaj čakam da grem spet kam.
Živjo,
kolikor se spomnim je do Turčije(Istanbul) okoli 2 uri 20 minut. Tresenje je tudi malo tudi odvisno od letala, Adria lahko tla leti z Canadaiarji ali večjim Airbusom. Če gre za charter boste verjetno šli z manšim letalom, torej Canadair. Mogoče bi ti glede letanja lahko priporočal prej kakšen turistični polet z špotnim letalom, čeprav nekateri taki poleti znajo biti malo strašljivi. Po takem poletu s športnim letalom vidiš potem na pravem potniškem letalu da bi lahko bilo precej slabše.
lp, Črt
Itak je na tablete proti slabosti treba misliti že prej. Če ti je slabo že vpri vožnji v avtu, je bolje da da vzameš tablete pred vstopom na letalo.
Je pa zanimivo, da nas je več, ki nas je strah višine, letenja pa se ne bojimo! Jaz sem prej mislila, da sem kakšen fenomen, ker na dvosedežnici sem pa čisto trda od straha, dokler ne pridem spet na trda tla.
Jaz strahu pred letenjem nikoli nisem občutila. Vedno sem pred poletom čutila vznemirjenje in komaj čakala, da se vkrcam. Zanimivo mi je vse. Bi rekla takole, da je najbolje, da se na letalu čimbolj zaposliš, saj se pred poletom dogaja veliko zanimivih stvari. Sploh pa, če imaš dva otroka, te bosta zamotila. Bolje je, da spremljaš vse, kar se v letalu dogaja – tisto mahanje in kazanje o varnosti, pa strežba, duty free… Moj moto je vedno bil, da bo pilot in vse osebje naredilo vse, da pristanemo varno, saj so vsi z nami na istem letalu. Nekdo pred mano je napisal, da je avtomobilskih nesreč dosti več, pa se vsak brez strahu usede v avto in odpelje. Ne mislit na raznorazne letalske nesreče. Misli na to, da to se pa tebi ne more zgoditi. Kar brez strahu v agencijo in si izberi kakšen lep kraj. Raje misli na to, kako vam bo tam lepo…
Forum je zaprt za komentiranje.