strah pred letenjem
Takole, z vrtoglavo hitrostjo se bliža moj dan D. Prvič na letalo. Moram priznati, da me že mesec pred letom kar malo tišči v prsih, narašča mi pulz, v glavnem groza me je tega, kar me čaka. Ampak, bo treba nekako čez to. Hvala bogu, gre samo za 1 uro v luftu. Gre za to, da me je strah predvsem ideje letala, da si zaprt v prostoru, raje ne pomislim koliko 1000 m nad tlemi, in da ima pilot v rokah tvoje nedolžno življenje. Kar se tega tiče, znam postati histerična. Še nekaj za ponazoritev: Poznate v Gardalandu tisti mali vlakec gosenico, s katero se vozijo 4-5 let stari mulčki? No, že to je bilo preveč za moje živčke.
Ima, je imel še kdo take težave in kako ste jih rešili, ali pač ne? Razmišljam o kakih pomirjevalih, šilčku žganega tik preden, ….
V upanju na pomoč vas pozdravljam!
Maruša
Joj MAruša….če te je že v gosenici strah,. potem ne vem kako boš preživela let….
No, saj jaz imam iste probleme kot ti…pa sem se že parkrat peljala v avionu-najdaljša je bila 9ur letenja, pa me je še vedno strah, kot bi se prvič peljala.
Najbrž ni zdravila za to.
Upam, da boš imela čimmirnejši let :))
LP
Mojca
Nikar se ne boj! Statistično gledano je letalo daleč najbolj varno prevozno sredstvo. Sam sem se prvič peljal pred dvajsetimi leti in lahko ti rečem,da je tudi tu (letalstvo)čutiti tehnološki napredek.V današnjih časih je vožnja prav prijetna in komaj veš, da se voziš.Hitrost čutiš edino pri vzletu in pristajanju pa ne hudo. Pomiri se ,boš videla , potovati z letalom je OK. LP Miro
Tudi jaz sem imel in še imam malo strahu pred letenjem. To je povsem normalno. V zraku nismo doma, med poletom nimamo kontrole nad stvarmi, prostor je razmeroma majhen, kar nam daje občutek tesnobe, med poletom slišimo in čutimo tresljaje, ki jih ne poznamo in nevemo ali je vse ok ali je kaj narobe. Popolno strahu ne morem odpraviti nikoli, ker to je naš obrambni mehanizem.
Preprosto moramo zaupati pilotom, letalu in se čim bolj sprostit.
Pomisli, da prav v tem trenutku, ko bereš to je na svetu pristalo in vzletelo na tisoče letal, pa vseeno je nesreč zeloooooooooo malo.
Obstaja en on-line tečaj na internetu, za premagovanje strahu pred letenjem. Žal samo v angleščini.
Živjo,
tudi zame je gosenica prevelik zalogaj in se v Gardelandu vozim samo v čajnih skodelicah. Pa grem kljub temu na letalo, ker pač vem, da če hočem priti s točke A na točko B, ki je zelo daleč, ne gre drugače. Ure, ki jih preživljam na letalu (sem jih uspela nabrati že kar nekaj, pred nekaj meseci smo bili na Kubi, zdaj se odpravljamo v Egipt) mi odštevajo od življenja, a je želja po tem, da bi videla svet vseeno močnejša.
Strah sem poskusila premagati z alkoholom – ne deluje. Potem sem si na poti na Maldive nabavila pomirjevala, pojedla sem tableto, čakala, kaj se bo zgodilo in se ni zgodilo nič. Zdaj to rešujem tako, da se dam takoj, ko sedem v letalo, na off in preživotarim tiste ure, ki me čakajo.
Sem si pa lani, pred odhodom na Kubo, ogledala kaseto o strahu pred letenjem (verjetno je nekaj podobnega kot tečaj, ki so ti ga priporočili) in je kar delovalo. Tam ti namreč razložijo vse šume, ki jih slišiš in ki mene praviloma zelo spravljajo ob živce, ti povedo, da je turbulenca samo neprijetna, ne pa tudi nevarna, skratka, čeprav se je mojemu možu to zdelo malo idiotsko mi je pomagalo.
Drugače pa ti lahko svetujem samo to, da je svet pač tako lep, da nam en strah pred letenjem ne sme preprečiti, da bi si ga ogledali.
Veliko poguma ti želim
Pred točno letom dni sem imela iste probleme. Prvič je blo treba na letalo. Kakšna dva meseca prej me je bilo noro strah, sam na to sem mislila. Pa sem si rekla “ej, tolk jih leti vsak dan, pa boš ja še ti”… pa je blo super. Letala za daljše lete so večinoma zelo komot. Gor že dobiš revije, lahk pa si neseš s sabo kakšno dobro knjigo (priporočam kaj smešnega), kar te bo zamotilo, tako da ne boš niti vedela več kje si. Drgač pa lahk gor poslušaš musko, gledaš TV, spoznaš kakšnega novega človečka………. Turbulenc smo mi imeli zelo malo in niso bile hude. Eni ful kritizirajo hrano na letalu, meni je bla pa kar dobra, razen enga rahlo mrzlega piščanca…
No, sem pa pred vsakim letom vseeno vzela kakšno tableto proti slabosti – mislim, da so se klicale Dramina.
Srečno! Boš videla, da ni tako hudo, kot si predstavljaš!
Pozdravljeni vsi, ki ste me bodrili pred mojim odhodom na letalo. No, kot je videti, sem preživela. Sicer vzlet iz Celovca lihkomaj, ker se je letalo dvigovalo stopničasto gor in mi je bilo hudo za znoret. Seveda sem se pogumno odločila, da ne vzamem tableta za pomiritev. no, pa mi je bilo žal in skorajda sem nazaj potovala z vlakom. V luftu skorajda brez problema, edino misel na pristanek me je sesuvala vsake 3 sekunde. Pa je blo vse ok. Za nazaj sem si kupila pa Suregon (sugeron?) tabletke in sem bila prav prijetno zadeta …še cel dan mi je bilo “lepo”.
Tako da moj nasvet vsem tistim, ki znajo še kdaj brati odgovore na temo “strah pred letenjem”: nič drugega, samo tableto za potovanje in svet bo lepši 😀
Forum je zaprt za komentiranje.