Strah

Pozdravljeni, ker res nevem vec kam naj se obrnem po pomoc, vam bom tukaj povedala svojo tezavo. Torej ze iz naslova lahko razvedete, da bom govorila o svojem strahu, strahu pred profesorico oz. pred njenim predmetom, ki ga poucuje. Stvar je sledeca. Zadnja leta osnovne sole sem imela velik strah pri sportni vzgoji, zaradi uciteljice, katera nas je pogosto zmerjala in mucila z necem, ki nam ne gre dobro. Enostavno ni imela obcutka in pa ni bila razumljevajoca, kajti ni se zavedala, da nismo vsi za vse in da nekaterim sport pac ne lezi. Ravno zaradi tega me je pred sportno vzgojo bilo vedno strah. Skoraj vedno sem dobila panicne napade (vrtelo se mi je in slabo mi je bilo). Hvala bogu sem se resila osnovne sole in sem upala, da v srednji dobim boljso profesorico, v smislu, da bo nas bo razumela in nam poskusala pomagati. Vendar je bilo moje upanje zamanj. Dobila sem podobno profesorico kot sem jo imela v osnovni soli. Pri teku si se malo ustavil, pa te je ze grdo pogledala, ces tek je ne pa hoja. Jaz osebno imam tezave s koleni (sem sportnica) in me pri teku pogosto bolijo. Zaradi tega sem to vnaprej povedala profesorici, pa je zavila z ocmi in mi odvrnila, naj se ne lazem. To se mi zdi res nesramno saj je tudi ona clovek, konec koncev sportnica in bi se lahko tega zavedala, da nekateri pac imamo tezave. Letos sem zopet dobila to profesorico in moram priznati, da sem spet zacela dobivati panicne napade (profesorica je srednjih let, ce komu to karkoli pomaga). Lani jih nisem niti toliko imela, ker smo tako ali tako bili pol leta doma. S profesorico sem se probala ze pogovoriti vendar je bilo neuspesno. Da ne bo pomote. Nisem edina v razredu, ki sem nezadovoljna z njo in pa na razredni uri smo ze razpravljali o tem ampak ni noben nic ukrepal (razumem, da nam noben ne more pomagati). Zdi se mi zelo zalostno, da dijaki oz. ucenci zaradi profesorjev ali uciteljev zasovrazijo predmet. Seveda pa razumem, da je to njihov poklic in ga upravljajo tako, kot jim je odrejeno. Jaz glede sebe res nevem vec kaj narediti, ker moji panicni napadi narascajo in mi globoko dihanje cisto nic ne pomaga. Ali bi kdo mogoce imel kakrsnokoli idejo, kako naj si pomagam, ker mi ni vseeno. Vsaka pozitivna beseda bi mi tudi prav prisla. Hvala za odgovore, mi veliko pomeni:)

a db forum porihtal pa ne. pa po tolkih letih se bi pa tut lohk naučilo da mulci ne pišejo takih dolgiočasnih jarih kač

Pojdi k zdravniku in pridobi izvid, da ti bo učiteljica verjela. Po potrebi tudi opravičilo, dokler se ti stanje ne izboljša. Sicer pa obisk ravnatelja? Panični napadi niso hec.