starši in nov fant
Ojla!
Vsakič ko se na novo zaljubimo, je vse lepo in vsak dan nam sije sonce, vse diši po pomladi, potem pa enkrat pride čas, ko tudi domače zanima, kdo nam krade vse trenutke in kdo nas tako razveseljuje, kam hodimo vsak dan,…
Tukaj pa se včasih pojavi problem, če so tvoji starši rasisti, in jih moti že samo dejstvo da fant ni Slovenec. Kaj šele da ni niti belec (moj problem).
Kako naj jim povem na najlepši možen način, da jih ne bo kap????
Ste bili v podobni situaciji? Kaj se je zgodilo?
Ne, na srečo še nisem bila v taki situaciji.
Sicer pa ti verjetno bolj veš. Če obstaja možnost, da bi fanta sprejeli, če bi jim zadevo lepo okrancljano predstavila, potem se še splača potrudit. Predvsem, po mojem, še nekaj časa počakaj. Naj si najprej utrdita mnanje, da je res dober fant in da si srečna ob njem, brez da ga vidita. Doma ga večkrat omenjaj, in to z imenom, ali pa z vzdevkom, če bi ime mogoče lahko povzročilo odpor ali sumničenje.
Način je res starokopiten, je pa učinkovit, kadar želiš pričarati prisotnost nekoga. “Simon ima najrajši palačinke s čokolado”. “Bom poklicala Simona za pomoč pri seminarski, on obvlada to področje” itd.itd. Ko ga bosta imela res v lepi luči in bosta že nekako navajena na njega, bo to mogoče močnejše od predsodkov.
Če so pa eni od tistih, ki bojo ob vsaki priliki navrgli kako žaljivko, me pa zanima, zakaj naj bi sploh zadevo povedala na lep način, ča pa oni nimajo lepih misli. Čemu se truditi, ovijati v celofan in lepo oblikovati za ljudi, ki si tega niti ne zaslužijo? Ne rečem, običajni starševski pomisleki, dokler so v mejah normale in na nivoju, so mogoče še sprejemljivi. Če pa ocenjujejo ljudi na podlagi barve kože, s takimi se pa nima smisla utrujati, pa če so stokrat starši.
Se strinjam z jozi! Tko med vrsticami poskusi najprej ga prikazat v cimboljsi luci in enkrat tko med vrsticami tudi namigni na njegovo poreklo..npr. med gledanjem kaksnega sporta, kjer je ful dober kaksen crnec (recimo, da je tvoj take polti), prijavi: joj, moj XY je tut ful dober v teku.. temnopolti majo res ful boljse telesne predispozicije kot belci, zgleda..U tem stilu, no!Pa velik srece!
Ali si res zaljubljena ali je to tvoja trenutna odločitev? Imela sem sošolko , ki je imela temnega fanta. Ona je bila ponosna, ne pa zaljublena, ker je hotela biti drugačna od nas. Ko so doma zvedeli, se niso strinjali, čeprav niso imeli nič proti tujcem. Ampak so mogoče gledali naprej, kaj bo. Sošolka je kmalu nehala hodit s tem fantom, ker sta se zelo razhajala v vseh pogledih. Mešanim parom ni vedno lahko, čeprav živimo v naprednem svetu. Daj si čas in vse še malo premisli. Pa ne misli, da sem stara in starokopitna, mogoče sem tvojih let. Moja prijateljica pozna temnopoltega fanta, ki tukaj študira in sam pravi, da mešani pari velikokrat naletijo na probleme. Mi jih mogoče ne vidimo, ker nismo v tej situaciji. Če pomislim, da bi morala jaz povedat kaj takega doma, bi res premislila! Moje bi res zadela kap in nebi bila rada odgovorna za to!! Sploh ne smem pomislit kaj takega. Še to me zanima, ali si prvič zaljublena ali si samo kaj razočarana in je to tvoj način kljubovanja celemu svetu? To sprašujem zato, ker se moj študij prepleta s to temo. Jaz bi na mojem mestu pomislila na starše, ker so samo eni na svetu. Tako mislim jaz, ti se boš pa seveda odločila po svoje. Oglasi se še kaj.
Lep dan ti želim!
Mislim, da ima vsak pravico do izbire partnerja po lastni presoji, ne glede na to ali je staršem to všeč ali ne. Konec koncev boš ti živela s tem človekom (če boš) in ne tvoji starši. Ne zdi se mi pa pošteno da izbiramo partnerje po principu “tale bo všeč taršem, tale pa ne”. Če te imajo starši radi in če je fant uredu in če ga imaš rada in če se razumeta bi ga morali sprejeti pa če je kodrlajsast, saj je to odločitev njune hčerke in tukaj gre predvsem za njeno srečo.
Vem, da je zoprno, če starši ne odobravajo fanta vendar moraš pri teh stvareh misliti predvsem nase saj gre konec koncev za tvoje življenje in s kom ga boš delila je tvoja stvar. Sčasoma pa bodo tudi starši sprejeli in uvideli, da je to tvoja odločitev in se bodo omehčali. Pri predstavitvi fanta pa naredi tako kot ti je svtovala Jožica.
Nikoli pa ne bodi z nekom samo zato, ker je všeč staršem.
Kor stars ti lahko zagotovim, da gre najveckrat za strah, kako bo z otrokom,
se posebej z dekletom, ki se zaljubi v tujca.
Ce je problem samo v barvi koze, potem se to da sprejeti.
Najveckrat pa je problem (in skrb starsev) tudi v velikih kulturnih razlikah, ki
jih mlad zaljubljen clovek ne vidi.
Imela sem prijateljico, (sicer po rodu makedonko, ki je zivela v Sloveniji), ki
se je zaljubila v Alzirca. Super tip, se meni je bil vsec. Prijazen, darezljiv,itd.
Porocila sta se.
Dolgo nisem slisala o njej, potem mi je pa prijatelj ves zgrozen povedal, da
jo je hotel obiskati, ko je bil na dopustu v Alziriji, pa je lahko prisel samo
do praga. Ona ni smela ven in se je pogovarjala z njim skozi gosto
zamrezeno okno v drugem nadstropju, poslala jim je decka z limonado pred
vrata in to je bilo vse.
Vedeti moras, da ima fant tudi starse, ki bodo vztrajali pri svojih tradicijah
, veri, kulturi, obicajih….ki so lahko za nas tudi neprijetni.
Premisli, v cem je pravzaprav problem. Eno je rasizem, eno je pa zdrava
pamet. Ne recem, da ne obstaja ljubezen, ki lahko prekrije kulturne
razlike, zelim samo, da se jih zavedas. Ker si lahko tudi neprijetno presenecena.
Ko to berem, si predstavljam, da sem na tvojem mestu in pomislim na moje starše. Moje bi res kap! Mislim, da moji nebi nikoli nasprotovali tujcu, samo da ni temnopolt. Imam stroge starše, ampak pri fantih mi nikoli ne delajo problemov, čeprav vem, da jim kdaj tudi kakšen ni všeč. Veseli so, če sem jaz srečna. Na tvojem mestu bi to še malo premislila, res pa je tudi, da nikjer ne piše, da bosta kdaj skupaj. Jaz bi vseeno malo pomislila na moje starše, saj bi bili zelo žalostni. Itak pa sem odvisna od njih, ker še študiram in nimam lastnih financ. Sploh pa mi je pri njih lepo in nimam nobenih problemov. Pa še fant je lahko pri meni, kar pa pri tebi nikoli nebo, če bojo proti. Sem podobnega mnenja kot Skela in nena.
Da ti povem, kako je bilo pri meni. Moj oče je bil že od nekdaj proti vsemu, kar je južno od nas. Takega fanta pa njegova hčerka že ne bo pripeljala domov. In če se je v imeniku telefona pojavil kakšen južni priimek, sem ga morala zbrisat ven, ker to ime pa že ne bo v njegovem imeniku(njegova hiša, njegova streha, saj vsi vemo, kako to gre;)) … No potem pa sem nekega dne pripeljala domov fanta. Super vtis, vedno bolj rada sta ga imela. Več od imena pa nista vedela. Za moj maturantski ples pa sta nama podarila bivanje na morju za tri dni in kaj se je zgodilo? Oče je videl fantovo osebno… Mama pa je že ves čas vedela, kako se fant piše in se je namuznila, češ kaj boš pa zdej. Rekel je le: Sploh ni važno, kako se piše, super fant je, pa itak niso vsi isti;)
In to je to…Čeprav pri temnopoltem bi verjetno videl, da ni naš že pred dokumentom 😉 Pardon
Hočem povedat, da na koncu starši, če res niso neki Ustaši vse sprejmejo.
Vso srečo ti želim (Največji hec pa je, da je fant bil čisti Slovenec, njegovi starši pa izhajajo iz kraja ob hrvaški meji, zato je takšen njegov priimek)
Sicer pa se mu sedaj ne bo treba več sekirat, ker nisva več skupaj, ampak mislim, da bom naslednjič domov pripeljala, kogar bom ljubila in ne bo več pomembno, od kod je in kako se piše, če bo le vredu moški 😉
Forum je zaprt za komentiranje.