starši bivše
Kakšen odnos imate z starši bivših punc? Naprimer, če se srečate v mestu se pozdravite? Poklepetate? Ignorirate?
Sprašujem, ker moja punca nima pametnih nasvetov glede tega. Njen bivši je anglež in zato tudi nima takih izkušenj. Je rekla, da se dobro razumejo. Samo si mislim, da je to tisto vrste razumevanje, ki se izboljšuje z razdaljo :))
Jah, fantje na tem forumu se pač radi hecajo, a ne?
Mogoče lahko poskusiš recimo na forumu Čustvena inteligenca…
Najbrž je v veliki meri odvisno od predhodnega odnosa in tudi od stališča druge strani. Če ste prej imeli lep odnos, ne vem zakaj se ne bi pozdravili ali spregovorili par stavkov. Z njuno hčerko se vama pač ni izšlo, ampak to je stvar vaju dveh.
Sori, ker ni ravno izkušnja iz prve roke, ampak nimam bivše punce :))aa
Saj ne sprašujem za splošen “univerzalen” odgovor ampak za vaše izkušnje, ki se tukaj izmenjujejo. Tako za vpogled, kakšni so različni taki odnosi.
Ne vem, ali nihče nima takih izkušenj ali ni zadosti pomembno, da bi o tem govorili?[/quote]
Brez težav kaj spregovorimo ali pa se le pozdravimo, odvisno od situacije.
Po koncu zvez nisem nikol videvala bivših tastov/tašč, ker so bili vsi vsaj 200km oddaljeni od mene.
S starši predzadnjega fanta (večletna in pomembna zveza) smo sicer v stikih, večinoma si voščimo (po mailu ali pač po telefonu) za praznike in rojstne dneve. Če/ko bom kdaj na njihovem koncu se bom sigurno ustavila na kavi, sta večkrat tud izrazila željo za se videt. Zlata človeka. Sem se celo zvezo počutila kot njihova (hči), bivšo taščo sem dojemala kot mamo in je bila definitivno do mene bolj prijazna in materinska kot moja lastna mama.
Mnja, imam izkušnje z mamo, ki je po tem, ko sva se z njenim sinom razšla (ni bila dolga zveza, je bila pa dragocena izkušnja), o meni govorila svega i svašta, tako da ne čutim potrebe po tem, da bi jo pozdravila, ali celo prijazno ogovorila – vem, ja, lahko bi se malo naslajala nad njeno zadrego, ampak mi ni do tovrstnih igric.
S tistimi starši, s katerimi smo imeli pa od nekdaj dobre odnose, se pa z veseljem pozdravim, poklepetam, spijem kavo…
Mnja, imam izkušnje z mamo, ki je po tem, ko sva se z njenim sinom razšla (ni bila dolga zveza, je bila pa dragocena izkušnja), o meni govorila svega i svašta, tako da ne čutim potrebe po tem, da bi jo pozdravila, ali celo prijazno ogovorila – vem, ja, lahko bi se malo naslajala nad njeno zadrego, ampak mi ni do tovrstnih igric.
S tistimi starši, s katerimi smo imeli pa od nekdaj dobre odnose, se pa z veseljem pozdravim, poklepetam, spijem kavo…[/quote]
No sedaj vidim razlog…. 😉
Obrekovanje je človeška lastnost, a ne?
Mnja, imam izkušnje z mamo, ki je po tem, ko sva se z njenim sinom razšla (ni bila dolga zveza, je bila pa dragocena izkušnja), o meni govorila svega i svašta, tako da ne čutim potrebe po tem, da bi jo pozdravila, ali celo prijazno ogovorila – vem, ja, lahko bi se malo naslajala nad njeno zadrego, ampak mi ni do tovrstnih igric.
S tistimi starši, s katerimi smo imeli pa od nekdaj dobre odnose, se pa z veseljem pozdravim, poklepetam, spijem kavo…[/quote]
No sedaj vidim razlog…. 😉
Obrekovanje je človeška lastnost, a ne?[/quote]
Načeloma ja, zakaj?
No sedaj vidim razlog…. 😉
Obrekovanje je človeška lastnost, a ne?[/quote]
Načeloma ja, zakaj?[/quote]Ker potem imam razlog, nič drugega.
Hotel sem povedat, to kar si tudi ti napisala, da če je nekdo imel normalne odnose s partnerjevimi starši prej, ne vidim razloga, da ga sedaj ne bi pozdravil, ogovoril, se srečal.
Lahko, da bi takrat kaj spregledat in bi svoj pravi obraz pokazali šele po prekinitvi, potem pač ne bo nič s stiki.
Ampak jaz bi jih še vseeno pozdravil na cesti, četudi bi govorili proti meni, tako zanalašč, da bi jim bilo malo nerodno oz da bi se skrivali (ker taki ponavadi se) 😉
Še danes hodim k njim na kosilo in na kavice. – NOT :-))
Itak so pri kakšni bile scene, ker je bila “očkova punčka”.
Pri nekaterih pa niti tako daleč nismo prišli. :-))
Danes? Pozdravim če vidim in to je vse. Tudi bivše bejbe.
Forum je zaprt za komentiranje.