Stanovanje

S fantom razmišljava o lastnem stanovanju oz. o preureditvi mansardnega stanovanja v hiši mojih staršev. Zdaj sem pa samo malo radovedna in me zanima ali imate vi forumci lastno stanovanje, ali ste podnajemniki, ali še živeči pri starših?

P.S. Ali mogoče kateri od vas ve za kakšno spletno stran, v zvezi z gradnjo, apadptacijo, kjer svetujejo arhitekti, saj bi mi kakšen nasvet prišel zelo prav, jaz sem našla samo http://www.slonep.net.

Lep dan še naprej Sunny*

Hojla Sunny – midva sva na istem. Pred tremi leti sva začela adaptirati stanovanje v hiši njegovih staršev. Ti povem, da gre denarja da kar smrdi. Začela sva pri prenovi postopoma sobe za sobe in sicer iz zunaje strani hiše – se pravi najprej kuhinja, dnevna soba, otroška soba itd… Skratka vsega skupaj imava 73 m2 (stanovanje) dnevna soba in kuhinja sta že marsarda, potem sva se pa letos pomladi odločila, da še čist podstrešje preurediva v računalniško sobo in še eno dnevno sobo (vse skupaj še 43 m2). Vse skupaj je povezano s spodnjim delom stanovanje z stopnicami in ograjico – galerijskega tipa – se pravi vse skupaj nekje 130m2. Ti povem, da se da v današnjem času marsikaj narediti – tudi sam v pomoči prijateljev ali očeta. Iz navadnega podstrešja se z knaufom da narediti full lepo stanovanje. če želiš pridih mansarde še poudariti lahko med nosilnimi stebri na strehi narediš knauf, same lesene nosilce pa pustiš da gledajo ven in jih pobarvaš temno rjavo – skratka da se ogromno narediti – le čas in voljo do dela.

Potem imaš pa drugo težavo: ne veš kako bo z lastništvom. Vložiš kopico denarja v hišo in stanovanje, ki nitvoja last in potem začneš misliti na to, kako bo z dedovanjem itd… Skratka po drugi strani je bolje kupiti nekaj svojega. Midva sva se odločila za prenovo, ni nama žal – zelo sem zadovoljna, ko pride čas dileme o dedovanju se bova pa naprej odločala. Ti pa predlagam, da če boš prenavljal, da si poslikaš situacijo in da potem shranjuješ vse račune o obnovi. NIkoli se ne ve kdaj ti kaj pride prav.

Glede tega kaj bi rada, ti pa moram povedat, da vse kar sva naredila so bile najine ideje – nisva uporabila ali plačevala nobenega arhitekta. Ti se samo sprehodi čez stanovanje in si zamili kako in kaj bi rada. Najina velika želja je bila tudi stena med dnevno sobo in kuhinjo s steklaki – le te nisva uresničila zaradi teže steklene stene – tako da sva jo naredila iz knaufa, je pa stena v kopalnici – tuš kabina pozidana z steklaki. Skratka veselo na delo – veliko sreče in denarja vama želim.

Brigita

Midva sva pred 10 leti preuredila podstrešje v hiši njegovih staršev in se čez dve leti že odselila,ki nikoli ni bilo mira.Tašča je en velik hudič,pa sva raje še vedno podnajemnika.Mislim,da samo še par mesecev in greva čisto na svoje.Dobro razmislita predno se odločita živeti pri njegovih starših.Jat vama toplo priporočam,da predno kaj vložita uredita vse papirje z lastništvom mansarde-za vsak slučaj.

Midva sva tud na svojem,
ne bi zamenjala za ničččč na svetu!!!!

Si sam svoj gospod, delaš kar hočeš, greš in prideš kadar hočeš, imaš na obisku kolikor in kogar hočeš, brez da bi komur koli polagal račune ali bi te kdo postrani gledal. da ne govorim o tem, da doma lahko hodiš gola hihi ali se muckaš kjerkoli, ne da bi ti kdo nepričakovano vstopi in… ;-))

Skratka biti na svojem je ZAKON!! Je nekaj dražje, res, a cena za pridobljeno je vse prej kot visoka!!

se strinjam z dašo. na srečo sva si lahko kupila svoje stanovanja v Lj. in je zares lepo! se mi zdi, da če imaš svoj dom, niti ne rabiš toooliko dnearja za druge zadeve, ni ti treba plačevati oderuške najemnine, pa niti tvoje ni.

pri starših, čeprav so oboji zlati, pa ne bi nikoli živela. četudi bi imela svoje gospodinjstvo. najlepše je iti k njim na obisk, še lepše pa je, ko se lahko vrneš v svoje gnezdece.

leonca…
bereš mi misli, pravkar sem hotela dopisati tudi to, kako krasne starše imava oba in kako krasno se jih je razveseliti, ko jih vidiš po nekaj dneh in kako zadihaš, ko se vesel spet vrneš v SVOJ domek…

Hja……poznaš tisti izrek: s starši ravno prav narazen, da v copatih ne morejo na obisk?

Sem poročena, mati 3 otrok in povem, da imam krasne starše, tasta in taščo, a z njimi nebi živela pod isto streho…..Imam rada namreč svojo intimo s svojo družino v svojem domeku ……Kot sem razbrala, sta še brez otrok; prišli bodo otroci, kar seveda ni nič slabega, a starši bodo starejši in ščasoma tudi ne bodo več tako razumeli in se strinjali z vsako vajino odločitvijo – sive možganske celice se namreč ne obnavljajo…

Glede gradnje ali nakupa lastnega domeka: brez začetnih 20 milijonov tolarjev bo bolj težko (govorim za Lj in okolico) kaj kupiti, tako da, ……Če se vama ne mudi tako zelo, raje pričnita namensko varčevati, nato čez nekaj let najamita kredit, kajti danes do lastnega domeka brez njega praktično ne moreš priti…….

Srečno,

Vena

Midva tudi delava stanovanje v hisi pri njegovih. 130m2.Ravno te dni so koncali z delom napeljave(ogrevanje) na plin, kostalo pa je milijon. Vse je ful drago, se en milijon bo sel za kopalnico in wc, potem pa bo zmanjkalo prihrankov….kriza res, vse je drago, naju se cakajo podni pa kuhinja in skoraj vse pohistvo. Veliko povprasajta naokoli, ustno izrocilo je najboljse, cimvec nasvetov in idej si naberita od tistih,ki so ze delali stanovanja in hise. Drugace pa skoraj v vsakem centru izrisejo prostore, za cca.5000 sit,ce nic ne kupis. Cimvec sprasujta pa bodo ideje prisle kar same ;-))

Hvala za nasvete, večina ste jih napisali da se naj ne odločiva živeti pri mojih starših, ampak na žalost je to najcenejša varijanta. Verjemite če bi imela možnost bi v trenutku šla v lastno stanovanje ali si zgradila hišo, tako pa lahko samo sanjava….

Lep dan, Sunny*

Če si bosta urejala stanovanje si naredita še svoj vhod, pa mogoče ločen električni števec. Mi živimo v isti hiši in se kar vredu razumemo, sploh zdaj je super ko imam malega otroka in ga lahko pazita.

Že kar nekaj časa v podnajemniškem stanovanju. Raje imam svobodo, pa čeprav imam otroka, ki bi ga lahko pazili stari starši. Ne bi prenesla kontrole nad sabo. Ni šans.

Cenjša varianta – a za kakšno ceno?! V prihodnosti, mislim!!!

Pridružujem se vsem tistim, ki pravite, da imate krasne starše. Tudi midva jih imava. Pri njih doma imajo hišo, ki bi jo lahko sčasoma preuredila (njegovi stari starši še živijo, so pa res zelo stari). Njegovi še danes, ko živiva v svojem stanovanju (dobila sem ga od svojih staršev, ker sem edinka in so se včasih ful pceni kupovala), upajo, da bova prišla nekoč tja.
Oba sva absolutno proti (moj pravi, da ne bi mogel nikoli živeti tam) in načrtujeva, da si bova v nekaj letih kupila novo, večje stanovanje.

Želiva si otroke in verjameva, da jih lahko imva tu, kjer živiva vsaj do četrtega ali petega leta. Imava samo 42 kvadratov, pa sva srečna.

Ni greh še enkrat premisliti.

Moja kolegica je razmišljala podobno kot ti. Ceneje, boljše. Dvignila sta hišo pri njem doma, ogromno vložila, ampak zdaj mora biti tiho. V hiši živjo še njegov ločeni brat z otrokoma in tašča (sicer so vsak v svojem nadstropju). Mi lahko poveš, kdo bo dedoval?!

LP

Tudi jaz bi ti svetovala, da če že gresta v to varianto, da se že na začetku zmenite, da bosta sama vlagala v to in sama o vsem odločala, po možnosti uredite lastništvo oz. vse dokumentirajta kot so vama že svetovale v prejšnjih postih ter obvezno povsem ločita stanovanje od njihovega dela (svoj vhod, števci, telefonski priključki itd.). Pametno se je tudi dogovoriti o samostojnosti – mogoče malo pisano gledajo ampak bolje na začetku, da potem ni zamer.

Midva sva že 2 leti in pol pri mojih starših v hiši, imava svojo dnevno in spalnico, kuhinja je skupna, kopalnici sta pa itak dve. Čez slabe dve leti pa bova šla na svoje – prodala stanovanje njegovih staršev, ki bosta šla živet na vikend – in se zapufala, da bo veselje, glede na cene novih in starih stanovanj v Ljubljani in okolici. Tudi z mojimi starši se dobro razumemo, ampak so trenutki, ko sem jaz med dvema ognjema, vsak ima svoje navade in včasih je res težko, tako, da komaj čakava, da greva na svoje. Je pa res, da mame lahko veliko pomagajo, ko imaš enkrat otroke.

Vsaka stvar ima + in -, zato je fino, da se pripraviš na vse in že na začetku zmeniš kako in kaj. Srečno!

res ima vsaka stran pluse in minuse. midva sva si uredila stanovanje v hisi njegovih starsev. kopalnico, spalnico in dnevno. vse iz nule, tako ,da je slo dosti denarja. zaradi nekih od nekdaj napol dorecenih zadev in moje mladosti, da bi se postavila zase….je nato naneslo, da sva vse pustila in odsla v blok v najemnisko stanovanje…
moz ima starejso sestro (35), ki nama ni odstopila sobe v istem nadstropju, da bi si lahko uredila se kuhinjo… imajo dovolj veliko hiso, da bi se lahko prestavila, pa se iz principa ni zelela. ampak, to so bili tisti na pol dogovorjeni dogovori o tem, da bo doma imel stanovanje tisti, ki si bo prvi zacel delat… eh, raje kot kregala sva se preselila in pustila miljone. bolje kot cakat, da naprimer umre stara mam in bo se vec prostora v hisi. prosim vas lepo, imava jo rada, ampak edino to bi bila varianta, da se stvari uredijo in dorecejo.
no, zdaj sva v bloku, kjer sva ugotovila, da tudi ni za naju. imava svoj domek, ki ne bo nikoli zares najin, imava mir, pa vseeno ropotajo sosedi iz vseh strani….
sva pa prisla do tocke, ko sva se odločila kako naprej.. kupila bova staro malo hisko, ki bo samo najina. kar bova vlozila bo najino, po smrti od najinih otrok. ne od necakov, stricov in ne vem koga vse, deljeno na dvajset oseb, ampak najino… zivljenje gre hitro naprej, res je treba tudi na te stvari gledat…
vse sva dala skoz, zal mogoce premalo pametna, da bi slo ze od zacetka gladko in bi bile vse odlocitve pravilne.
ce imata kupcek denarja…. naredita se vecjega in kupita nekaj samo svojega, svoj dom. verjetno si to zelita. miljon gor ali dol, pride in gre, odlocitev pa mora biti za vse zivljenje. pri starsih bodo oni sefi, pa ce sese tako trudis in prepricujes o enakopravnosti, v bloku jih je pa 50, kar tudi ne gre. jaz vem kaj si zelim, sem pa porabila precej in casa in denarja. na sreco sem pa se vedno dovolj mlada za popravne izpite…
lp