Srečno partnerstvo

Ko prebiram MON in opazujem pare okoli sebe, dobivam občutek, kot da po nekje petih letih partnerstva (ko zaljubljenost mine), nihče ni več prav srečen. Kot, da ljudje vztrajajo v vezah zaradi otrok, skupnih kreditov, zardi navade, statusa….skratka iz nepravih razlogov.

Vem, da ima vsak odnos vzpone in padce, ampak jaz res opažam, da ljudje po nekaj letih partnerstva bolj kot ne čustveno životarijo, živijo en mimo drugeg in iščejo drugje kar ne dobijo doma…

Jaz pa ugotavljam, da se problemi in razlike razmeroma hitro opazijo v vezi, da ne rabiš čakat nekaj let. Bolj kot to, o čemer ti pišeš, jaz opažam da se že v štartu ljudje ne vežejo z resnimi nameni, ampak so ves čas z eno nogo zunaj in jo potem ucvrejo ob prvih nesoglasjih z izgovorom, da to pač ni to in da se s to osebo ne vidijo v prihodnosti, še PREDNO so to osebo dodobra spoznali.

Tudi jaz opažam enako kot ti, Sirena. Kot, da je čedalje več oseb brez hrbtenice in dajo več na to kaj bo rekla okolica, kot pa na lastno srečo. In kot praviš; probleme “rešujejo” tako, da skrivaj iščejo drugje, kar jim manjka doma. Doma pa imajo servis za vzgojo otrok, pogovarjajo pa se le o logistčnih zadevah.

Niso stvari tako enostavne. Za tak posploševati. Vsak teži k več in več, oz. boljšemu in boljšemu. Za srečno partnerstvo je treba delat oz. se spoznavat, sebe skozi odnos, si prisluhnit, ugotovit kaj želiš in kako močno kaj želiš. To pa ne prinese samo partnerstvo ampak tudi starost, izkušnje, kar pa na začetku odnosa nimaš.