Spraševanje o družinskih članih na razgovoru

A se bi vam zdelo kaj čudno/moteče, če bi vas na razgovoru za službo spraševali o vaših družinskih članih?

V stilu, koliko bratov in/ali sester imate, ali živite pri starših in ali sta oba (mama in oče) še živa, kaj dela brat ali sestra, ali še študirata, itd.

Bi dojemali to kot neustrezno vtikanje nosu v zasebne stvari ali pač?

Verjetno jih niso zanimali odgovori, le tvoj odziv nanje. Skrivaš kaj?

To jih nič ne briga.

Kot delodajalca bi me poleg strokovne usposobljenosti zanimalo tudi, kdo si. Tvoja druzina pove veliko o tebi, ko govoris o njej, pa s samim nacinom poves o sebi ogromno.

Jaz na razgovorih v ozjem krogu navrzem kaksno tako vprasanje, popolnoma neformalno, skozi zakljucni klepet, a odziv kandidata pove ogromno o tem, kaksen clovek je.

Ne, taka vprašanja nikakor ne sodijo na razgovor.

Vtikovanje v zasebnost, ki se jih ne tiče.

Hm, recimo en je imel nesrečno otroštvo, nasilen, pijan foter.  V odrasli dobi je ta človek doštudiral. Je deloven, ker se je moral od malega boriti, nič mu ni bilo k riti prinešeno.

Ob tvojem vprašanju mu bo zelo neprijetno, ker se z domačimi ne razume, kar je razumljivo.

Potem imamo drugega, vedno polno rit vsega, ni bil nikoli deloven, ker so mu vse k riti prinesli. En razvajenec pač. O starših bo samo lepo, kako tudi ne, če mu pa še sedaj rit odnašajo. In ti boš čisto blažen, ker se tako super razume s familijo. POtem pa začuden zakaj mu pa delo nikakor ne diši.

Butlji delodajalski niso nobeni diplomirani psihologi, da bi lahko na podlagi odgovorov kandidatov na neumestna vprašanja kaj sklepali o njih. Taka zasliševanja imajo ponavadi mračen namen. Najrajši taka vprašanja postavljajo mlajšim ženskam, da se prepričajo o njihovem statusu, če bi bile primerne za spolno nadlegovanje.

Ali so taka vprašanja sploh dopustna? Osebna vprašanja glede zasebnega življenja, kot vem, niso dovoljena.

Ne, taka vprašanja niso dovoljena. Ampak nekateri delodajalci se itak požvižgajo na zakonodajo. Še bolj pogosta vprašanja so na temo morebitne nosečnosti pa kdaj bo pa a je samska ali ne…

V mojih prejšnjih, delovno aktivnih časih, so na taka vprašanja dobili enaka kontra vprašanja. Ni slajšega, ko nesramnemu zasliševalcu vrneš enako. Ves osupel je, ker tega ne pričakuje, in si ga privoščiš, ker tako in tako ne misliš več na zaposlitev pri takih neotesanih vohunih.

Na razgovoru jih pa družinski člani nimajo kaj zanimati. Poveš nek pavšalen odgovor in jim daš tako vedeti, da si na razgovoru ti in ne tvoja družina.

Če imaš jajca jim vrneš vprašanje kakšno plačo ima izpraševalec na razgovoru;)

to so prefrigani načini kako ugotoviti, ali planiraš kmalu svoje otroke. ker tega pa res ne smejo vprašat.

kao, če izhajaš iz večje družine, če živiš še pri starših, če imaš resnega partnerja… da potem “svoje zaključke” potegnejo ven.

domnevam, da si ženska, ne? in to mlada po vrhu…

Meni je soseda rekla da jo je moja bodoča šefica klicala ker se poznajo in jo spraševala o meni.

Mene so še na vseh razgovorih vprašali če imam otroke, koliko so stari, ali so stari starši v penziji in ali bodo čuvali otroke če bo treba. Kar direkt brez okolišenja. Pa še kaj dela mož jih ponavadi zanima. Povem po pravici, službe še nisem dobila.

Kaj res? Pa kaki delodajalci so to?

Jaz sem bila na ogromno razgovorih (večinoma neuspešno). Pa me direkt niso nikoli vprašali. Enkrat pa je ena ženska malce namigovala, ampak direkt ni upala vprašat. Je pa namigovala v smer, da bi kaj osebnega povedala pa sem ji naštela moje hobije 🙂 (nekatere sem seveda izpustila).

Vem pa, da je moja bivša šefica pa to dejansko spraševala (ko sem jaz imela razgovor, k sreči še ni bila šefica). Kar direkt.

Aja pa enkrat me je en tip spraševal ali živim v bloku ali  hiši (glede na kraj bivanja, je bilo itak jasno, da je go sigurno hiša), kaj naprej pa ni spraševal. Je verjetno pričakoval, da bo po ovinkih zvedel še kaj več pa nisem nič več povedala.

Da bi me pa direkt spraševali take stvari, ne vem kakobi reagirala.

Ko delodajalec sprašuje-išče takšno vrst informacij je seveda v prvi vrsti nezakonito. V drugi pa to počne zaradi profiliranja človeka, katerega bi morda zaposlil. Če delodajalec počne to se kaže, da mu je usposobljenost izprašanca za delo ne prvobitna. Prvobitna mu je oblast nad njim.

Namreč takšna praksa je že dolgo znana pa tudi njeni razlogi.

Ko delodajalec pozna osebne okoliščine zaposlenega in podrobnosti iz njegovega življenja s tem tudi dobi okvirno sliko možnosti,ki jih lahko izvaja nad zaposlenim.

To pomeni, da z npr z omenjenimi družinskimi člani, če ti seveda obstajajo in ima nekdo s svojimi druž. člani dober odnos pri kršenju pravic zaposlenemu ni v morebitni borbi le z njim ampak s celo družino, kar mu seveda njegove morebitne nizkotne plane otežuje ali kvari.

Prav tako, tisti profiliranec, ki ima profilno sliko,ki kaže, da je brez zaščite postane lahka tarča nad katero se lahko delodajalec izživlja ter ga izkorišča na neprimeren način brez bojazni za nekoč odgovarjati za to ali nositi odgovornost pred tako imenovano roko pravice sodnega sistema ali pa katerega drugega.

Torej, če vas delodajalec ali na zdravniški preventivi sprašujejo takšne reči ne bodite v spanju ampak jih postavite z vsem kar imate pred dejstvo in videli boste, kdo so in kako njihova gnusnost začne iskati možnosti, kam bi pobegnila pred odgovornostjo njih zlih namenov, sprenevedanja ter neiskrenosti.

Delodajalec lahko tudi takole razmišlja:

nekdo, ki ima otroke, ki je kupil stanovanje/hišo na kredit bo odličen delavec, ki bo naredil vse, da ga delodajalec ne bo odpustil. Tudi, če bo delodajlec goljufal, mu ne obračunal vseh ur, magari hodil po njem…. ker si delavec ne more privoščiti in oditi (otroci, krediti) in je idealen material za izkoriščat.

Nekdo samski, brez otrok, brez kreditov – bo dovolil, da ga delodajelec izkorišča? Verjetno ne, ker si lahko privošči in tvega, ker pač nima nekih hudih obvez.

Tako, da ne glede ali si samski ali ne, imaš otroke ali ne , imaš kredite ali ne, živiš s starši ali ne… to, če je le možno, je potrebno prikriti. Za otroke bodo itak zvedeli. Ampak ni treba, da to vedo že na razgovoru.

Pogoj za razgovor je posameznikovo privoljenje v varnostno preverjanje res pa, da delujemo v finančni industriji.

Povsem neprimerna vprašanja.

Sem delodajalec. Previdno odpiram tudi taka “neumestna” vprašanja. Veliko mi povedo. Želim izvedeti čim več o vrednotah in doseženi osebnosti rasti kandidata. Le tako ga lahko optimalno uvrstim v tim in načrtujem njegovo kariero.

“neumwsrba vprašanja”. Pomebne

Sprašujem direkt ne, postavljam pa vprašanja na način, da izvem kaj o človeku. Ne bom delala z njegovimi sposobnostmi, kakor si on umišlja, da jih ima, ampak s človekom. Najbolj važno je, kakšen karakter človeka pride v ekipo. Sposobnosti so na drugem mestu. Marsikateri sposoben je moral it, ker se ni vklopil in je škodil napredku ekipe.

Enkrat je eno na intervju pripeljal fant. Dobesedno do vrat, brez pozdrava. Takoj mi je bilo jasno,  na kraj pameti mi ni več padlo, da bi jo zaposlila, pa če bi bila zadnji usposobljen človek za mesto, ki je bilo prosto. Ko je odhajala, sem videla, da jo je čakal pred vrati, tam kjer jo je “oddal”, in sta šla. To je samo potrdilo mojo intuicijo.

Zelo narobe. Če ne poznaš družinske zgodovine, ne moreš pravilno interpretirati reakcije kandidata.

Delodajalca nima kej brigati moja zasebnost.

Pomembno je samo kaj znam in za koliko bom prodajal svoje znanje. Služba je bizniz in ne družina.

Kdor ima možnost: samo stran od takih delodajalcev. Če že na razgovoru sprašuje,kar ne bi smel, potem veste kako bo naprej.

Da ne omenjamo kako se eni gredo neke psihologe. Ja, res, bebavo do kraja.

Navadno jih zanima, če bodo starši ( torej stari starši) čuvali otroke.

Zanimajo jih nadure in kako je urejeno varstvo otrok – vrtec.