splošna razgledanost slovencev
Ma saj to niti nima smisla gledat na sosede ali koga drugega.
Se hitro vidi, kje smo, ko kdo kakšno neumnost blekne. Ko se hoče človek “pametnega naredit”, ali govorit o nečem, o čemer v resnici pojma nima, lahko hitro kakšno bedarijo izusti. To se lahko vsakemu zgodi. Ampak eni ga pa kar orng biksnejo.
Jaz sem od ljudi, od katerih bi pričakoval, da imajo tudi glede na izobrazbo neko normalno splošno razgledanost, doživela že marsikaj. Tudi to, da mi je človek recimo “prodajal Martina Luthra Kinga in Martina Luthra za eno in isto osebo. Pa še je tega, od tega, da so me spraševali kje je določeno mesto, pa je šlo v resnici za ime znane pokrajine in podobno.
Težko pa na podlagi tega sklepam kakšni smo kot narod. Kaj pa vem. Meni se zdi, da smo tako zelo posplošeno gledano, kar precej angažirani glede marsičesa in o marsičem marsikaj vemo. Vsaj do zdaj je bilo tako, da so ljudje bili še kar radovedni. Zadnje čase pa opažam vedno večjo samozadostnost, usmerjenost vase.
Kar se razgledanosti tiče – šel bi celo tako daleč, da bi ” fah – idiote ” degradiral in jim pobral diplome in vse ostalo kar je podobnega … so pa taki tipi ponavadi razni glupi šefi, ki so idealno nastavljeni s strani delodajalcev, za ” je.banje ” zaposlenih … in potem se čudimo , da je Slovenija v ” k.urcu ” .
Nehajte se čudit, če tega ne vidite ali nočete videti …
Meni tudi ni čisto jasno, po kakem ključu (princip črednega nagona?) nekateri presunljivo pišejo, kako zelo da smo primerjalno (???) razgledani…
Tudi se mi ne zdi sporno, če nismo razgledani oz kot je sadni napisal, če imamo fachidiote, ki znajo nekaj skup spraviti, namreč tisti, ki so preveč širokorazgledno pametni, so ponavadni čisto preveč moteči provokatorji…
Mogoče bi se pod splošno razgledanost lahko štelo dejstvo, da imamo v slovenščino absolutno in relativno (na prebivalca) prevedenih veliko del svetovnih avtorjev, da se… hm ja… zavedamo kako čuvati naše nacionalno blago, da se nismo čisto izneverili svoji kulturi in tradiciji… pa je to vse vprašljivo, ko srečamo naključnega sorojaka na ulici…
[youtube]Q0FV-L1wRwU[/youtube]
Sicer splošna razlgedanost recimo ni to, da vemo enačbo za hitrost, ampak je to je preprosto “common sense” kdor tega ne ve, ni nerazlgedan, ampak pač “malo slabše logično razmišlja”, tudi ni znanje diferencialnega računa, ker to pa je stvar izobrazbe. Razgledanost je na nek način stranski učinek izobraževanja, čeprav sem tu prebrala zanimivo definicijo, da so hribovski narodi slabše razledani kot oni na ravnini, morda zato, ker se lahko dlje razgledujejo… ne bi vedela…
Ah in še nekaj.. belgijci kot narod ne obstajajo, državljane sestavljata dve naciji, nizozemsko govoreči flamci in francosko govoreči valonci…recimo da pa to je to stvar razgledanosti, čeprav kot sem že napisala, meni so bližji fachidioti in hribe imam rajši kot depresivna ravna polja…
[code]"Nekoč bo lepo,
ko blazni bomo ob ognjih čepeli
in bomo odprte rane imeli-
takrat bo lepo..."[/i][/code]je, da smo Slovenci povsem povprečno razgledani. Marsikdo se z menoj sicer ne bo strinjal, ker baje sem dokaj tolerantna persona. Je pa res,da sem pogosto presenečena, v negativnem smislu. Zgodi se namreč, da srečaš načitanega in razgledanega človeka, ki je prijeten sogovornik,kmalu pa ugotoviš, da je vse to samo “teorija”. Zame človek, naj je prebral še toliko knjig in preporoval pol sveta, nima pa neke širine ter sposobnosti ustvariti svojega mnenja na podlagi različnih mnenj in teorij, ni neka klasa. Prav nič ne pomaga poznavanje različnih filozofij, če pa ostaja oseba ozkogleda in nepripravljena sprejemati drugače misleče.
V tem oziru pa smo Slovenci togi. Seveda je to moje osebno mnenje.
Pa še to-izobrazba z razgledanostjo nima nobenen zveze, prav tako ne akademski naslovi. Verjamem sicer, da imajo ljudje z višjo stopnjo izobrazbe več možnosti za širjenje različnih obzorij-morda zaradi same narave profesionalnega dela, več sodelovanja s tujino, boljšim finančnim stanjem( ????)… Vendar vse to še ne pomeni, da sama izobrazba naredi ČLOVEKA.
Koliko smo Slovenci splošno razgledani se vidi že po tem kako razumemo pojem splošna razgledanost. 🙂
Če je komu všeč ali ne, žal je še vedno tako, da je splošna razgledanost zelo povezana tudi z izobrazbo, ali pa je, kot je napisala katenjka, stranski učinek izobraževanja. Tisto, kar ni povezano z izobrazbo, je naravna inteligenca, človekov IQ. Pa še pri tem se najde kdo, ki zatrjuje, da celo na IQ do neke mere vpliva tudi izobrazba.
Splošna razgledanost je, kakorkoli obračaš, določeno znanje, vedenje, ki ga človek lahko pridobi tudi s prebiranjem knjig, vsekakor pa ne samo s tem. Splošno razgledanost nekdo pridobi tudi s formalno izobrazbo, vsaj na določenih področjih, ampak da bo dobro splošno razgledan, bo moral pogledat še kam. Tudi čez planke. Lahko pa si tudi kupi zbirko priročnikov “za telebane”, ker v njih so opisane določene zadeve z različnih področij, ki naj bi jih nek splošno razgledan človek poznal. Človek, ki ima široko razgledanost, je lahko zelo izobražen, ni pa nujno. Definitivno pa marsikaj ve o marsičem, zanima ga marsikaj, predvsem svet okoli njega, svet in družba v kateri živi. Ni nujno, da je obredel pol sveta, zaenkrat pa je to, da je nekdo nekje bil, nekaj videl, doživel, spoznal, … kvečjemu koristilo njegovi splošni razgledanosti. Pa tudi sprejemanju drugačnosti.
In zanimivo, tudi zelo razgledan človek ima lahko neko hibo, je nestrpen do določene populacije, netoleranten do nečesa. Na splošno razgledan človek lahko recimo pozna najrazličnejše spolne prakse, a nekatere od njih prezira. Ima pravico do tega. Biti splošno razgledan še ne pomeni tudi biti svobodnih nazorov ali biti tako zelo toleranten do vsega, da brez zadržkov sprejemaš vsako drugačnost. Mogoče jo le lažje sprejema.
Tisto, kar pri splošni razgledanosti ni povezano z določenim “znanjem”, vedenjem, je kvečjemu sposobnost logičnega mišljenja, ki izhaja iz naravne inteligence. In nikakor splošna razgledanost ne prihaja samo “iz knjig”. To so tudi druga bolj praktična področja, določene veščine, ki se jih človek uči od rojstva. Tudi to, da ima nekdo več različnih hobijev oziroma otrok več interesnih dejavnosti, ga dela bolje splošno razgledanega..
Lahko gremo v banalnosti. Za moje pojme sodi pod splošno razgledanost tudi to, da nekdo ve iz katerih sestavin je narejen kruh. Ampak tudi to je znanje. Ni treba, da človekovo razgledanost merimo po tem, če nekdo recimo pozna Einsteinovo teorijo relativnosti (čeprav nek splošno razgledan človek naj bi jo!), lahko so to tudi neke bedarije, da nekdo danes, v 21. stoletju ne ve kaj je vibrator. Marsikaj, kar sodi pod splošno razgledanost, pa človek lahko pridobi samo z osebnimi izkušnjami. Tudi neprijetnimi, tragičnimi. Vse v življenju, pa tudi to, definira človeka in ga dela bolj dojemljivega za nekaj.
Osebna prepričanja, tista, ki so kot osebne svoboščine določena z ustavo, od verskega do političnega prepričanja in vse vmes, to pa nima absolutno nobene zveze s splošno razgledanostjo. In na podlagi tega ne gre človeka stigmatizirat niti ga označevat za nerazgledanega. Tudi to so predsodki in stereotipi.
Se pa strinjam, da je človek Človek z veliko začetnico, je potrebnega dosti več kot samo določeno znanje in akademski naziv. Tudi vsak na splošno razgleda človek ni nujno Človek. Poznam kar nekaj takšnih primerkov. Vseeno pa še vedno mislim, da so zelo razgledani, imajo le določen manko na področju vzpostavljanja normalnih odnosov do sočloveka. Mogoče enostavno nimajo določenega čuta, potrebnega za to.
Konec koncev pa ga ni človeka, ki ne bi delal napak v življenju. In so tudi takšni ljudje, ki svojo zmoto nekega dne spoznajo in jo poskušajo popravit .Kdo je zdaj manj razgledan, tisti, ki se poskuša “popravit” ali tisti, ki niti teoretično ne dopušča te možnosti, da se človek nekega dne lahko tudi spremeni, spozna svojo zmoto? Na splošno dobro razgledan človek ni nadčlovek, ni človek brez napak. Mogoče te napake le lažje sprevidi in prizna. In niti ni nujno, da na nekem področju doseže neko odličnost, izjemnost. Pogosto ravno zato, ker ga/jo zanima preveč stvari, tega ne doseže. 🙂
a ni “splošna” razgledanost samo na izust našteti vse ZDA države, vedeti kdo je uvedel krompir, kaj je bil povod za WW2, poznati največje reke na Zemlji, kontinente, rase, … kakšno ureditev in denar imajo v posamezni državi, ločiti Bill Gatesa od Assanga, v kateri državi proizvajajo iPade in koliko so delavci plani … in iskati formulo za led v knjigah o kemiji (ne pa npr. v trač časopish) … ☺
Po mojem, da si kar dobro zadel. :)[/quote]
aja, pa zaradi zobobola se gre k zobarju ne pa k zavarovalnemu agentu in, če ti je kdo všeč poveš njemu/njej ne pa učiteljici, fajmoštru, forumu … ☺
Zelo različna so merila, kako gledamo/jo na splošno razgledanost. Vedeti, kdaj posaditi krompir, kdaj koruzo, kdaj posejati pšenico in ječmen, je tudi en vid razgledanosti, čeprav večina vpije KMET ZABIT!!!!!
Koliko “vihalcev ” nosa, ki so zgradili hišo na njivi, ve, kdaj dognojevati z gnojnico??
Skratka, kot sem napisal že zgoraj, šola (formalna izobrazba) ni merilo razgledanosti!
Tudi to, kar ti naštevaš je določeno znanje in del splošne razgledanosti. Zakaj ne bi bilo?
Slovenci imamo pa itak vsi večinoma prednike v kmetih. Eni bližnje, drugi daljne.[/quote]
Naša nacionalna posebnost pa je, da je med nami veliko kmetov in kmetic brez kmetije[/b] 😀 :D[/quote]
Aha! In eni imajo celo krompir!
Aha! In eni imajo celo krompir![/quote]
Včasih še preveč :)))[/quote]
prof. dr. J. Mencinger (v 1990+) je dobro opredelil: slovenci za vikend hodimo domov, na kmete ☺
in to je naš “problem” – ker razmišljamo po “zdravi kmečki pameti” namesto po “common sence” – skupni “pameti”.
[sub]Moj gnoj lahko smrdi sosedom, njihova deklina pa ni dobra za na naše posestvo … press ☻[/sub]
Včasih še preveč :)))[/quote]
prof. dr. J. Mencinger (v 1990+) je dobro opredelil: slovenci za vikend hodimo domov, na kmete ☺
in to je naš “problem” – ker razmišljamo po “zdravi kmečki pameti” namesto po “common sence” – skupni “pameti”.
[sub]Moj gnoj lahko smrdi sosedom, njihova deklina pa ni dobra za na naše posestvo … press ☻[/sub][/quote]
Zdrava kmečka pamet je v številnih življenjskih okoliščinah več vredna/bolj uporabna kot pa par kil teorije ali od Mencingerja ali Samuelsna ali Smitha ali Bernanke-ja ali Greenspana ali … (vstavi poljubnega ekonomista) 😛
Za “common sense” razmišljanja kot družba še nismo dovolj zreli…to vsak dan beremo v časopisih, kako se krade, sprejema jalove zakone, s prstom kaže na druge,….dolga bo, dolga še za nas.
Žal se v nekaterih pogledih ne morem povsem strinjati s trditvijo o nujni povezanosti izobrazbe in splošne razgledanosti-poudarek na splošna. Na žalost danes formalno izobraževanje iz ljudi dela( oprostite vsi prizadeti) ukalupljene, visoko specializirane “tepce”. Ljudje z sicer visokim intelektualnim potencialom so vse preveč usmerjeni zgolj in edino na svoje strokovno področje.Zakaj, kako …to je stvar nove teme.
Žal so danes že gimnazije, ki naj bi bile tiste izobraževalne ustanove, ki bi otroke usmerile na pota t.i. mladih intelektualcev z nekim širokim predznanjem, izgubile precej stare slave. Pa ne da so se toliko spremenili programi, pač pa način podajanja in preverjanja znanja. Pomembno je, da dijak obvlada odpredavane alineje-se jih po domače povedano napifla in to je dovolj za dober rezultat. kaj več, nek lasten vložek ni potreben, celo nezaželjen.
Svet v celoti danes stremi le k uspehu in kapitalu in zato ni potrebe po razgledanosti, odprtošti , širini. Bistvo je visoki strokovnosti, kajti le človek, ki deluje podobno robotu,izpolnjuje ukaze in sledi ciljem in napredku j.
Človek, ki je široko razgledan vidi preko meja svojega znanja, išče odgovore na različnih področjih. Taki so danes nezaželjeni-razen če povezujejo znanja, ki spodbujajo tehološki napredek.
Prav zato so nezaželjeni družboslovci-ničesar ne proizvajajo, nič oprijemljivega, kar bi se dalo prodati in povečati donos kapitalu.TI profili so nevarni sedanji vladajoči srenji.
Tudi ne vem,če povsem drži, da verska in politična prepričanja ipd, nimajo zveze z razgledanostjo. V teoriji res ne, ampak v praksi se pa izkaže drugače. Predsodki izhajajo največkrat prav iz teh prepričanj.
Kaj mi torej pomaga lopata, če pa še vedno kopljem z rokami?
Prav tako razgledanost ni merilo za uvid in priznanje svojih napak-tujih, da, svojih, žal ne. To se mi zdi je že bolj stvar EQ. Ta pa nima nikakršne zveze ne z izobrazbo , ne z IQ, ne razgledanostj.
Slovensem predvsem manjka širine.
Spominjam se česov in mnogih zdaj že pokojnih Slovencev, ki so bili pa res ljudje, katerim lahko brez slabe vesti rečeš, da so bili splošno nadpovprečno razgledani ( A.Terstenjak, Novljan, J.Gustinčič……)
– ljudje z izobrazbo in izkušnjami
Žal se v nekaterih pogledih ne morem povsem strinjati s trditvijo o nujni povezanosti izobrazbe in splošne razgledanosti-poudarek na splošna. Na žalost danes formalno izobraževanje iz ljudi dela( oprostite vsi prizadeti) ukalupljene, visoko specializirane “tepce”. Ljudje z sicer visokim intelektualnim potencialom so vse preveč usmerjeni zgolj in edino na svoje strokovno področje.Zakaj, kako …to je stvar nove teme.
Žal so danes že gimnazije, ki naj bi bile tiste izobraževalne ustanove, ki bi otroke usmerile na pota t.i. mladih intelektualcev z nekim širokim predznanjem, izgubile precej stare slave. Pa ne da so se toliko spremenili programi, pač pa način podajanja in preverjanja znanja. Pomembno je, da dijak obvlada odpredavane alineje-se jih po domače povedano napifla in to je dovolj za dober rezultat. kaj več, nek lasten vložek ni potreben, celo nezaželjen.
Svet v celoti danes stremi le k uspehu in kapitalu in zato ni potrebe po razgledanosti, odprtošti , širini. Bistvo je visoki strokovnosti, kajti le človek, ki deluje podobno robotu,izpolnjuje ukaze in sledi ciljem in napredku j.
Človek, ki je široko razgledan vidi preko meja svojega znanja, išče odgovore na različnih področjih. Taki so danes nezaželjeni-razen če povezujejo znanja, ki spodbujajo tehološki napredek.
Prav zato so nezaželjeni družboslovci-ničesar ne proizvajajo, nič oprijemljivega, kar bi se dalo prodati in povečati donos kapitalu.TI profili so nevarni sedanji vladajoči srenji.
Tudi ne vem,če povsem drži, da verska in politična prepričanja ipd, nimajo zveze z razgledanostjo. V teoriji res ne, ampak v praksi se pa izkaže drugače. Predsodki izhajajo največkrat prav iz teh prepričanj.
Kaj mi torej pomaga lopata, če pa še vedno kopljem z rokami?
Prav tako razgledanost ni merilo za uvid in priznanje svojih napak-tujih, da, svojih, žal ne. To se mi zdi je že bolj stvar EQ. Ta pa nima nikakršne zveze ne z izobrazbo , ne z IQ, ne razgledanostj.
Slovensem predvsem manjka širine.
Spominjam se česov in mnogih zdaj že pokojnih Slovencev, ki so bili pa res ljudje, katerim lahko brez slabe vesti rečeš, da so bili splošno nadpovprečno razgledani ( A.Terstenjak, Novljan, J.Gustinčič……)
– ljudje z izobrazbo in izkušnjami[/quote]
Nič ŽAL, če se nekdo z nečim ne strinja. 🙂 Različna mnenja in pogledi so lahko tudi nekaj, česar se lahko veselimo, ne le obžalujemo. Družba enoumja je brezperspektivna. Vsaj po mojem mnenju.
Moram pa vendarle poudariti, da nisem pisala o NUJNI povezanosti izobrazbe in razgledanosti, ampak da se je moj zapis bolj navezoval na mojo predhodnico, ki je trdila, da ti dve zadevi absolutno nimata nobene povezave. Vsaj jaz sme tako dojela tisti zapis. To je po mojem mnenju vendarle malce preveč pavšalno razmišljanje. Konec koncev so tudi izobrazbe lahko zelo različne. In tudi ljudje, ki so študirali na istem študijskem programu, lahko od tega študija odnesejo čisto različne stvari.
Glede (pre)ozke usmerjenosti v samo eno strokovno področje in vsega, kar gre zraven, se absolutno strinjam z zapisanim. Mislim, da sem tudi sama že v kakšni nedavni temi nekaj pisala o tem, o fahidiotih, pa se ne bi rada ponavljala, da ne bo kdo dobil vtisa, da imam kakšen hud nepozdravljen kompleks glede tega, ker ga nimam.
Glede vere in političnih prepričanj sem imela v mislih nekaj drugega. To, da ne gre človeka sodit zgolj po teh prepričanjih, ki so, ne pozabimo, lahko tudi strogo zelo zasebna in intimna in ne nujno javna. Prepogosto trčimo ob stereotipna razmišljanja, kako so vsi verni ljudje omejeni, češ da verjamejo v pravljice, kako so vsi levičarji napredni itd. To je tako zelooo relativno in tako zelooo odvisno od človeka do človeka. Koliko bo pa kdo splošno razgledan zaradi tega ali ne je pa spet odvisno od primera do primera. Tudi vsi verniki, ki sedijo pri maši in poslušajo župnikovo pridigo, te pridige ne dojemajo na enak način. Na spolzki teren politike, se v tem kontekstu rajši ne spuščam.
Razgledanost seveda ni merilo za uvid in priznanje napak. Pri tem sem spet izhaja iz zgornjega zapisa, ki je nekako govoril o tem, da so ljudje, ki so netolerantni, nerazgledani. S tem se ne strinjam. Dopuščam pa možnost, da boljša razgledanost posameznika lahko vpliva na to, da bo bolj toleranten. Pa tudi na to, da bo lažje priznal lastne napake. Nikakor pa to ne izpostavljam kot merilo. To bi bilo preveč pavšalno razmišljanje. In ja, tudi preveč optimistično.
Ljudi, ki jih vi izpostavljate kot zelo razgledane, osebno nisem poznala, zato težko sodim o njihovi razgledanosti. Lahko le verjamem na besedo. Prvega poznam in izredno cenim po njegovih strokovnih delih, s katerimi sem se prvič srečala že kot osnovnošolka v domači knjižnici. Prva njegova knjiga, ki mi je prišla v roke, je bila še last mojega pradedka, Pota do človeka, druga je bila Človek v stiski. Izšli sta mislim da še pri Mohorjevi družbi, veliko prej, preden sem se jaz rodila. Glede na to, kaj vse me je že zelo mlado doletelo v življenju, sem zelo hvaležna, da sem na ti dve knjigi naletela že v otroških letih. Morda pa ni bilo naključje.
Drugega poznam po imenu. In politični opredeljenosti. Če mislimo istega gospoda.
Tretjega pa predvsem po njegovem profesionalnem delu s področja mednarodne politike, kar je zame znanje in stroka in ne zgolj splošna razgledanost. Osebno ga nisem poznala, deloval mi je kot inteligenten človek, tudi če se z vsemi njegovimi tezami nisem vedno strinjala.
Bi pa ob tem dodala morda le še to, kar nam je vsem znano, da se človek razgledan ne rodi. Morda mu naravna inteligenca in primarno okolje nudita boljše ali slabše pogoje, da hitreje ali počasneje napreduje v tej smeri, vsekakor pa ima vsakdo od nas možnost, da tekom življenja tudi v tej smeri še marsikaj pridobi in dozori kot osebnost. Nekaterim je to v življenju uspelo, drugim ne. Nekaterim morda še bo, drugim spet ne. Ni recepta za modrost. Niti cepiva, čeprav nekateri delujejo kot da bi bili cepljeni proti modrosti. Vsekakor sem pa človek, ki spoštuje in se tudi z veseljem uči od starejših in modrejših od sebe. Vseeno pa ne bi forum dojemala kot nekaj reprezentativnega v tej smeri, ne glede razgledanosti ne česa drugega.
Forum je zaprt za komentiranje.