splav:pravica do izbire
a res, a so še kakšni drugi rezultati prekinitve nosečnosti?[/quote]
Vprašanje je bilo postavljeno v kontekstu osebnih pravic, katerih je spider vnet zagovornik.[/quote]…. zato je tam napisano, da zarodek ni oseba torej nima pravic in namesto njega odloča ženska, ki ga nosi.
Kakorkoli neodgovorna je….
Vprašanje je bilo postavljeno v kontekstu osebnih pravic, katerih je spider vnet zagovornik.[/quote]…. zato je tam napisano, da zarodek ni oseba torej nima pravic in namesto njega odloča ženska, ki ga nosi.
Kakorkoli neodgovorna je….[/quote]
Neodgovornost se začne že veliko prej. Do oploditve lahko pride tudi čez 5 dni, torej ima ženska več kot dovolj časa. Lažje se je odločati tam, kjer ne vidiš in neposredno ne boli. Če pijan voznik povzroči nesrečo, se to vidi in občutimo tudi tisti, ki nismo neposredno vpeti.
Sem proti neodgovornim početjem. Kaj to za nekoga pomeni, je očitno težko si priti nasproti. Ampak zato so drugi. Meni je pomembno, kakšno je moje mnenje in kako bi se sama odločila v določenih primerih.
Vprašanje je bilo postavljeno v kontekstu osebnih pravic, katerih je spider vnet zagovornik.[/quote]
se pravi, vsi vemo o čem se pogovarjamo, samo o tem, kdo naj o tem odloča imamo različna stališča.[/quote]Nekateri želimo povedat, da se vse preveč lahkotno odloča za neodgovorno spolnost in posledično prihaja do neželenih nosečnosti,ki imajo za posledico smrt nerojenega, ki se jo ne smatra za sporno, ker itak ni oseba…. se omalovažuje to dejanje.
Na drugi strani pa zagovarjate neomejene pravice pa čeprav se ljudje obnašajo neodgovorno kar je menda tudi ekonomsko upravičeno saj je državi ceneje plačat splav kot pa šolat otroka.
Kakšen absurd…… 🙁
Logično, itak je osnovna vrednota materialna dobrina, ekonomija in ne človek…. :/
se pravi, vsi vemo o čem se pogovarjamo, samo o tem, kdo naj o tem odloča imamo različna stališča.[/quote]Nekateri želimo povedat, da se vse preveč lahkotno odloča za neodgovorno spolnost in posledično prihaja do neželenih nosečnosti,ki imajo za posledico smrt nerojenega, ki se jo ne smatra za sporno, ker itak ni oseba…. se omalovažuje to dejanje.
Na drugi strani pa zagovarjate neomejene pravice pa čeprav se ljudje obnašajo neodgovorno kar je menda tudi ekonomsko upravičeno saj je državi ceneje plačat splav kot pa šolat otroka.
Kakšen absurd…… 🙁
Logično, itak je osnovna vrednota materialna dobrina, ekonomija in ne človek…. :/[/quote]
ne vem kdo se lahkotno odloča za spolnost, ampak kolikor vas berem v drugih temah ste precejšnji šovinisti in znate lepo svinjat po ženskah. ribica pa ne pride k sebi od šoka, ker bo ena ženska tipa zaročila. pravice se ne zagovarjajo zato, da bi bili ljudje bolj neodgovorni, ampak zato ker samo svobodnemu človeku, tistemu, ki se v neki zadevi odloča, lahko pripišemo tudi odgovornost. jaz menim, da je prav, da se glede na to, da samo ženska lahko zanosi, lahko v končni fazi ona odloči in da je prav, da ima možnost izbire. ker življenje ni vedno potica. Kam pripelje politika prepovedovanja splava pa lahiko vidimo iz zgodovine, mislim da ne rabimo novih in novih poskusov o isti stvari.
Nekateri želimo povedat, da se vse preveč lahkotno odloča za neodgovorno spolnost in posledično prihaja do neželenih nosečnosti,ki imajo za posledico smrt nerojenega, ki se jo ne smatra za sporno, ker itak ni oseba…. se omalovažuje to dejanje.
Na drugi strani pa zagovarjate neomejene pravice pa čeprav se ljudje obnašajo neodgovorno kar je menda tudi ekonomsko upravičeno saj je državi ceneje plačat splav kot pa šolat otroka.
Kakšen absurd…… 🙁
Logično, itak je osnovna vrednota materialna dobrina, ekonomija in ne človek…. :/[/quote]
ne vem kdo se lahkotno odloča za spolnost, ampak kolikor vas berem v drugih temah ste precejšnji šovinisti in znate lepo svinjat po ženskah. ribica pa ne pride k sebi od šoka, ker bo ena ženska tipa zaročila. pravice se ne zagovarjajo zato, da bi bili ljudje bolj neodgovorni, ampak zato ker samo svobodnemu človeku, tistemu, ki se v neki zadevi odloča, lahko pripišemo tudi odgovornost. jaz menim, da je prav, da se glede na to, da samo ženska lahko zanosi, lahko v končni fazi ona odloči in da je prav, da ima možnost izbire. ker življenje ni vedno potica. Kam pripelje politika prepovedovanja splava pa lahiko vidimo iz zgodovine, mislim da ne rabimo novih in novih poskusov o isti stvari.[/quote]O_o
Pa kdo spet govori o prepovedi??
Ženske hodijo na splave kot…… k zobarju in se šele kasneje zavedo kaj so si storile. Precej nepremišljeno, podobno kot se podajo v spolnost kar tako “iz užitka” oz v želji po ljubezni (je napisala ena od njih, ki ji je sedaj žal).
Mogoče bi bilo prav, da jim prej kdo predstavi še kako drugo možnost.
Glede zaroke v drugem postu. Nisem v šoku, saj se ne soočam s tem. Povedala sem le svoje mnenje. Sem pač tradicionalistka in mi je všeč, če ta korak naredi moški. Gre le za korak, dejanja ki sprožijo ta korak se odvijajo veliko prej in dva, ki sta v zvezi, se pogovarjata, torej se tudi zavestno odločata kako bo šlo naprej. Moški naredi tisto piko na i.
Prepovedovati ali omejevati splav ni isto.
ne vem kdo se lahkotno odloča za spolnost, ampak kolikor vas berem v drugih temah ste precejšnji šovinisti in znate lepo svinjat po ženskah. ribica pa ne pride k sebi od šoka, ker bo ena ženska tipa zaročila. pravice se ne zagovarjajo zato, da bi bili ljudje bolj neodgovorni, ampak zato ker samo svobodnemu človeku, tistemu, ki se v neki zadevi odloča, lahko pripišemo tudi odgovornost. jaz menim, da je prav, da se glede na to, da samo ženska lahko zanosi, lahko v končni fazi ona odloči in da je prav, da ima možnost izbire. ker življenje ni vedno potica. Kam pripelje politika prepovedovanja splava pa lahiko vidimo iz zgodovine, mislim da ne rabimo novih in novih poskusov o isti stvari.[/quote]O_o
Pa kdo spet govori o prepovedi??
Ženske hodijo na splave kot…… k zobarju in se šele kasneje zavedo kaj so si storile. Precej nepremišljeno, podobno kot se podajo v spolnost kar tako “iz užitka” oz v želji po ljubezni (je napisala ena od njih, ki ji je sedaj žal).
Mogoče bi bilo prav, da jim prej kdo predstavi še kako drugo možnost.[/quote]
in ti to veš. ker to ni lahko odločitev, je gotovo kasneje kateri žal, tako kot za kako drugo stvar. in potem pridejo zraven mrhovinarji in še nabijajo občutek krivde. tole kar ti sedaj pišeš je lažna katoliška propaganda, ki sem se je v življenju že res naposlušala. ne imej žensk za budale. pa še ta hinavščina, ženske se podajo neodgovorno v spolnost, fukfehtarji moškega spola na drugi strani so pa očitno steber morale. ali pa se boš izvlekel ven s tem, da boš rekel, da sem jaz rekla, da ženske odločajo in s tem moške odvezujejo vsake odgovornosti? nisi ženska in nikoli ne boš vedel, kako ženske hodijo na splave.
Ja, veliko mu manjka. Ne pove vsega.
Bi rada vseeno slišala, ali tebi zarodek, ki sicer še nima oblike otroka, človeka, ima pa srček, ki mu bije (to je nekje do 3-4 tedne po oploditvi), neko nevralno cev itd., predstavlja bitje, bitje, ki bi lahko imelo tudi določene pravice, vsaj pravico do življenja, do pogojev za razvijanje, rast, do možnosti da bo enkrat samostojen. In če je nima, zakaj je nima. Se mi zdi, da o tem nisi čisto razložil.
Moram povedati kolegovi ženi, ki je imela tri spontane splave in enega priporočenega zaradi okvar ploda, da hodi delat splave kot k zobarju.[/quote]
No, prosim, nehaj.
Ne bodi jezen samo zato, ker nekdo nasprotuje tvojemu prepričanju in ob tem podaja tehtne pomisleke, ki jim tudi ti ne moreš v celoti oporekati.
Spontani splav ni isto kot načrtovan. Ko pride do spontanega splava pomeni, da sama nosečnost ni mogoča (ne pa tudi nezaželena). Ali je kaka genetska napaka, ali so kake bolezni, ki omejujejo samo nosečnost, torej da telo ženske ni zmožno donosit otroka, ali pa je bila kakšna bolezen, ki je okvarila zarodek, plod, do te mere, da je umrl. Na vse to nosečnica ne more zavestno vplivat, na izzvan splav, pa lahko.
Margot,
kaj pa ti misliš o splavu. Je to res le vprašanje za nosečnico, ali zarodek res nima nobene pravice, vsaj pravice po življenju. Pravice po možnosti za razvijanje, rast in nato enkrat, po xy letih, po samostojnosti.
Nekako te berem, kot da to misliš.
Jaz pa mislim, da vse te polemike ne bi bilo, če bi imeli v sebi malo več vrednot. Mi. Ljudje. Starši, ki vzgajamo svoje otroke, nato naši otroci, ki bodo samostojno začeli živeti.
Vrednot, kot so vrednota po naporu. Vem, sliši se neumno, pa vendar… si misliš koliko manj umetnih splavov bi bilo, če nosečnica ob tem, ko izve za nosečnost, ne pomisli, koliko odrekanja bo morala doživeti, kako težko ji bo ob tem v življenju, koliko napora bo morala vložit v to, da bo kljub nosečnosti in otroku, dokončala študij, napr.. Ali karkoli. Ker če bi nosila v sebi spoznanje (doživeto spoznanje), da koliko večji je napor, toliko večje je veselje ob uspehu (ob tem naporu), verjetno ne bi ob tej obliki napora začutila takšen odpor, strah, zmedo v sebi.
Ali vrednota po ljubezni. Da zmoreš ljubiti tudi sočloveka. Ali v tem primeru, zarodka. Da znaš videti vso lepoto nosečnosti, tega daru, da lahko ti (oz. katerakoli) ženska, lahko daš tako veliko, da to zmoreš, da ti je ta možnost ponujena. Ne vem, ne predstavljam si, zakaj se določenim ženskam ob tem spoznanju, ne prebudi en skupek občutkov, ki zaščitijo nosečnost, vzljubijo nosečnost.
Ali vrednota po svobodi. Bogdan Žorž (psiholog, psihoterapevt) pravi nekako tako, da ni občutka svobode, če ni mej. In če v človeku ni odrekanja. Kar je v bistvu nasprotujoče si, ampak tako je. Da se počutiš svobodnega, se moraš nečemu odreči. In nekaj izbrati. Torej se mora v tebi zgoditi ta izbira. Saj je logično, na nek način. Če ne boš med ničemer izbiral, ne boš imel občutka, da si sploh kaj izbral. In ko nekaj izbereš, je v tebi občutek, da si svobodno odločal o sebi. In če bi imela nosečnica ob tem, ko izbira, ali obdržati otroka, ali ne, še v sebi občutke, zaščitniške in ljubeče občutke po obdržati otroka, in nebojazni? po naporu, ki ga bo morala vložiti v to, da bo ob želji po vseh ugodnostih za sebe, še primerno vzgajala otroka, v kolikor ne bi imela tega strahu?, negotovosti?… potem sploh ne bi rabili razmišljati o tem, o pravici do umetnega splava. Bilo bi vsem jasno.
Moram povedati kolegovi ženi, ki je imela tri spontane splave in enega priporočenega zaradi okvar ploda, da hodi delat splave kot k zobarju.[/quote]
No, tale je imela spontani splav, kar je nekaj čisto drugega. Mislim, da je to zelo hudo. Poznam pa primer ženske, ki je imela precej umetnih splavov, tako da ji je celo ginekolog rekel, da naj več ne hodi k njemu (na splav), ker je imel vsega “poln kufer”. Takim ženskam bi pa splav zaračunala, ker jih očitno nikoli ne sreča pamet. Mi davkoplačevalci moramo marsikatero zdravilo plačati ali doplačati, pogosti splavi pri isti ženski pa naj bi bili kar brezplačni zanjo.
Margot,
kaj pa ti misliš o splavu. Je to res le vprašanje za nosečnico, ali zarodek res nima nobene pravice, vsaj pravice po življenju. Pravice po možnosti za razvijanje, rast in nato enkrat, po xy letih, po samostojnosti.
Nekako te berem, kot da to misliš.
Jaz pa mislim, da vse te polemike ne bi bilo, če bi imeli v sebi malo več vrednot. Mi. Ljudje. Starši, ki vzgajamo svoje otroke, nato naši otroci, ki bodo samostojno začeli živeti.
Vrednot, kot so vrednota po naporu. Vem, sliši se neumno, pa vendar… si misliš koliko manj umetnih splavov bi bilo, če nosečnica ob tem, ko izve za nosečnost, ne pomisli, koliko odrekanja bo morala doživeti, kako težko ji bo ob tem v življenju, koliko napora bo morala vložit v to, da bo kljub nosečnosti in otroku, dokončala študij, napr.. Ali karkoli. Ker če bi nosila v sebi spoznanje (doživeto spoznanje), da koliko večji je napor, toliko večje je veselje ob uspehu (ob tem naporu), verjetno ne bi ob tej obliki napora začutila takšen odpor, strah, zmedo v sebi.
Ali vrednota po ljubezni. Da zmoreš ljubiti tudi sočloveka. Ali v tem primeru, zarodka. Da znaš videti vso lepoto nosečnosti, tega daru, da lahko ti (oz. katerakoli) ženska, lahko daš tako veliko, da to zmoreš, da ti je ta možnost ponujena. Ne vem, ne predstavljam si, zakaj se določenim ženskam ob tem spoznanju, ne prebudi en skupek občutkov, ki zaščitijo nosečnost, vzljubijo nosečnost.
Ali vrednota po svobodi. Bogdan Žorž (psiholog, psihoterapevt) pravi nekako tako, da ni občutka svobode, če ni mej. In če v človeku ni odrekanja. Kar je v bistvu nasprotujoče si, ampak tako je. Da se počutiš svobodnega, se moraš nečemu odreči. In nekaj izbrati. Torej se mora v tebi zgoditi ta izbira. Saj je logično, na nek način. Če ne boš med ničemer izbiral, ne boš imel občutka, da si sploh kaj izbral. In ko nekaj izbereš, je v tebi občutek, da si svobodno odločal o sebi. In če bi imela nosečnica ob tem, ko izbira, ali obdržati otroka, ali ne, še v sebi občutke, zaščitniške in ljubeče občutke po obdržati otroka, in nebojazni? po naporu, ki ga bo morala vložiti v to, da bo ob želji po vseh ugodnostih za sebe, še primerno vzgajala otroka, v kolikor ne bi imela tega strahu?, negotovosti?… potem sploh ne bi rabili razmišljati o tem, o pravici do umetnega splava. Bilo bi vsem jasno.[/quote]
Oprosti, vendar govoriš kot s strani moža preskrbljena gospodinja, ki se ji nikoli ni bilo treba tresti pred morebitno izgubo službe ali se poganjati v boj zanjo. Ko pa je že govora o občutkih svobode, še vprašanje le zakaj so se v prejšnjem tako “totalitarnem” in “trpljenja polnem” režimu ljudje le počutili bolj svobodne in se posledično tudi odločali za več otrok kot danes? Morda je res bilo takrat tudi številčno več splavov, ki pa jim lahko pripisujemo čisto drugim vzrokom kot danes.
Ja, veliko mu manjka. Ne pove vsega.
Bi rada vseeno slišala, ali tebi zarodek, ki sicer še nima oblike otroka, človeka, ima pa srček, ki mu bije (to je nekje do 3-4 tedne po oploditvi), neko nevralno cev itd., predstavlja bitje, bitje, ki bi lahko imelo tudi določene pravice, vsaj pravico do življenja, do pogojev za razvijanje, rast, do možnosti da bo enkrat samostojen. In če je nima, zakaj je nima. Se mi zdi, da o tem nisi čisto razložil.[/quote]
Bolj kot srček me zanima razvitost možganov in posledično možnost samozavedanja. Ali je ta kaj večja kot pri kakšni rastlini?
Margot,
kaj pa ti misliš o splavu. Je to res le vprašanje za nosečnico, ali zarodek res nima nobene pravice, vsaj pravice po življenju. Pravice po možnosti za razvijanje, rast in nato enkrat, po xy letih, po samostojnosti.
Nekako te berem, kot da to misliš.
Jaz pa mislim, da vse te polemike ne bi bilo, če bi imeli v sebi malo več vrednot. Mi. Ljudje. Starši, ki vzgajamo svoje otroke, nato naši otroci, ki bodo samostojno začeli živeti.
Vrednot, kot so vrednota po naporu. Vem, sliši se neumno, pa vendar… si misliš koliko manj umetnih splavov bi bilo, če nosečnica ob tem, ko izve za nosečnost, ne pomisli, koliko odrekanja bo morala doživeti, kako težko ji bo ob tem v življenju, koliko napora bo morala vložit v to, da bo kljub nosečnosti in otroku, dokončala študij, napr.. Ali karkoli. Ker če bi nosila v sebi spoznanje (doživeto spoznanje), da koliko večji je napor, toliko večje je veselje ob uspehu (ob tem naporu), verjetno ne bi ob tej obliki napora začutila takšen odpor, strah, zmedo v sebi.
Ali vrednota po ljubezni. Da zmoreš ljubiti tudi sočloveka. Ali v tem primeru, zarodka. Da znaš videti vso lepoto nosečnosti, tega daru, da lahko ti (oz. katerakoli) ženska, lahko daš tako veliko, da to zmoreš, da ti je ta možnost ponujena. Ne vem, ne predstavljam si, zakaj se določenim ženskam ob tem spoznanju, ne prebudi en skupek občutkov, ki zaščitijo nosečnost, vzljubijo nosečnost.
Ali vrednota po svobodi. Bogdan Žorž (psiholog, psihoterapevt) pravi nekako tako, da ni občutka svobode, če ni mej. In če v človeku ni odrekanja. Kar je v bistvu nasprotujoče si, ampak tako je. Da se počutiš svobodnega, se moraš nečemu odreči. In nekaj izbrati. Torej se mora v tebi zgoditi ta izbira. Saj je logično, na nek način. Če ne boš med ničemer izbiral, ne boš imel občutka, da si sploh kaj izbral. In ko nekaj izbereš, je v tebi občutek, da si svobodno odločal o sebi. In če bi imela nosečnica ob tem, ko izbira, ali obdržati otroka, ali ne, še v sebi občutke, zaščitniške in ljubeče občutke po obdržati otroka, in nebojazni? po naporu, ki ga bo morala vložiti v to, da bo ob želji po vseh ugodnostih za sebe, še primerno vzgajala otroka, v kolikor ne bi imela tega strahu?, negotovosti?… potem sploh ne bi rabili razmišljati o tem, o pravici do umetnega splava. Bilo bi vsem jasno.[/quote]
Oprosti, vendar govoriš kot s strani moža preskrbljena gospodinja, ki se ji nikoli ni bilo treba tresti pred morebitno izgubo službe ali se poganjati v boj zanjo. Ko pa je že govora o občutkih svobode, še vprašanje le zakaj so se v prejšnjem tako “totalitarnem” in “trpljenja polnem” režimu ljudje le počutili bolj svobodne in se posledično tudi odločali za več otrok kot danes? Morda je res bilo takrat tudi številčno več splavov, ki pa jim lahko pripisujemo čisto drugim vzrokom kot danes.[/quote]
Ja teli tvoji tipčki komunistični so se zgleda v kapitalizmu čisto pogospodili in so jim pridišali dinarčki.
No Zemljarič bo kot kaže vseeno najebal hvala bogu 🙂
Ja, veliko mu manjka. Ne pove vsega.
Bi rada vseeno slišala, ali tebi zarodek, ki sicer še nima oblike otroka, človeka, ima pa srček, ki mu bije (to je nekje do 3-4 tedne po oploditvi), neko nevralno cev itd., predstavlja bitje, bitje, ki bi lahko imelo tudi določene pravice, vsaj pravico do življenja, do pogojev za razvijanje, rast, do možnosti da bo enkrat samostojen. In če je nima, zakaj je nima. Se mi zdi, da o tem nisi čisto razložil.[/quote]
Tako bitje bo imelo pravice za mene takrat ko bom jaz po zakonu imel pravico do samomora (torej odločanje o LASTNEM TELESU) in ko bom imel možnost evtanazije….
Margot,
kaj pa ti misliš o splavu. Je to res le vprašanje za nosečnico, ali zarodek res nima nobene pravice, vsaj pravice po življenju. Pravice po možnosti za razvijanje, rast in nato enkrat, po xy letih, po samostojnosti.
Nekako te berem, kot da to misliš.
Jaz pa mislim, da vse te polemike ne bi bilo, če bi imeli v sebi malo več vrednot. Mi. Ljudje. Starši, ki vzgajamo svoje otroke, nato naši otroci, ki bodo samostojno začeli živeti.
Vrednot, kot so vrednota po naporu. Vem, sliši se neumno, pa vendar… si misliš koliko manj umetnih splavov bi bilo, če nosečnica ob tem, ko izve za nosečnost, ne pomisli, koliko odrekanja bo morala doživeti, kako težko ji bo ob tem v življenju, koliko napora bo morala vložit v to, da bo kljub nosečnosti in otroku, dokončala študij, napr.. Ali karkoli. Ker če bi nosila v sebi spoznanje (doživeto spoznanje), da koliko večji je napor, toliko večje je veselje ob uspehu (ob tem naporu), verjetno ne bi ob tej obliki napora začutila takšen odpor, strah, zmedo v sebi.
Ali vrednota po ljubezni. Da zmoreš ljubiti tudi sočloveka. Ali v tem primeru, zarodka. Da znaš videti vso lepoto nosečnosti, tega daru, da lahko ti (oz. katerakoli) ženska, lahko daš tako veliko, da to zmoreš, da ti je ta možnost ponujena. Ne vem, ne predstavljam si, zakaj se določenim ženskam ob tem spoznanju, ne prebudi en skupek občutkov, ki zaščitijo nosečnost, vzljubijo nosečnost.
Ali vrednota po svobodi. Bogdan Žorž (psiholog, psihoterapevt) pravi nekako tako, da ni občutka svobode, če ni mej. In če v človeku ni odrekanja. Kar je v bistvu nasprotujoče si, ampak tako je. Da se počutiš svobodnega, se moraš nečemu odreči. In nekaj izbrati. Torej se mora v tebi zgoditi ta izbira. Saj je logično, na nek način. Če ne boš med ničemer izbiral, ne boš imel občutka, da si sploh kaj izbral. In ko nekaj izbereš, je v tebi občutek, da si svobodno odločal o sebi. In če bi imela nosečnica ob tem, ko izbira, ali obdržati otroka, ali ne, še v sebi občutke, zaščitniške in ljubeče občutke po obdržati otroka, in nebojazni? po naporu, ki ga bo morala vložiti v to, da bo ob želji po vseh ugodnostih za sebe, še primerno vzgajala otroka, v kolikor ne bi imela tega strahu?, negotovosti?… potem sploh ne bi rabili razmišljati o tem, o pravici do umetnega splava. Bilo bi vsem jasno.[/quote]
Lep post it vendar ženske ste pač različne in različno čustvujete zato je prav, da imate izbiro. Gotovo pa je odločitev za splav za ženske zelo težka odločitev 🙂
Svoboda je vedno dvorezen meč. Saj se moja svoboda konča tam, kjer se začne svoboda drugega.
Če sam živiš na nekem otoku, potem svoboda ni problem. Lahko jo imaš, kolikor ti paše. V družbi pa vsaka zahteva po več svobode, s sabo prinaša več možnosti za konflikte. Saj nisem samo jaz tisti, ki si želi več svobode in prav tako se ljudje razlikujemo, zato na različne načine doživljamo svobodo.
Več svobode zato s sabo prinaša več odgovornosti in nujnost obstoja moralnih vrednot Če je družba odgovorna, potem se ne glede na višjo svobodo, družba sama regulira, da ne prihaja v konflikt, ker bi želeli na vsak način izraziti svojo svobodo.
Če je človek ponotranjil moralna pravila in občutek za sočloveka, potem lahko družba ukine večino zakonov in pravil, pa bodo ljudje še vedno živeli v sožitju in se ob tem počutili svobodne.
Če pa zahteve po večji svobodi zahteva neodgovorna in razvajena družba, ki je brez moralnih načel in zato vidi le svoje potrebe, pa to vodi v propad družbe.
In to je glavni problem te družbe. Vsi bi radi čim več svobode, odgovornost in morala pa jim je španska vas.
In to je ? Brezplačna kontracepcija…kondomi…?
Forum je zaprt za komentiranje.