spet en čuden dan
Nekomu moram povedati, oziroma kar napisati. Mogoče bo malo zmedeno ampak tako se počutim danes.
Pravijo, da moramo ljudje oproščati in živeti dalje .. res bi mi lahko dali nobelovo nagrado za moje skisane možgane ….. trpljenje da mora imeti mož še nekoga zraven, ker se z ženo ne more pogovarjati o vsem …. halo s kom pa se bo saj živi z mano 365/24/7, a mora imeti še eno frkljo poleg sebe …. no pa se ne gre samo o pogovorih tu je bil prisoten tudi sex, tudi materialno ji je pomagal. Moje punce so mi že večkrat rekle, zakaj se nisi ločila mami, bi dobila nekoga ki bi te spoštoval. Ja saj sem ga vprašala zakaj se ni odločil za življenje z njo, pa mi je rekel, da ne bo še enkrat kupoval hladilnika.
Danes sem res grozno utrujena, pozna se mi da nisem bila 3 leta na poštenem dopustu, kjer bi se vsaj za 1 teden lahko odklopila, a očitno se še dolgo časa ne bom mogla odklopit ……… moj noče ležat na kamnih, za v hotel mu ni, apartmaji so pa predragi … za preživetje družine zadnjih nekaj let služim samo jaz s svojim poslom, moram priznati da sem kar uspešna … a dopusti so živa mora. No pa ne samo dopusti …..ni izletov, ne hodi v hribe, skupnih prijateljev nimava. On ima svoj računalnik in igrice, jaz pa svojo službo in nekja hobijev.
Danes je res en čuden dan.
Spoštovanje od drugih, je odvisno od tega v kolikšni meri se sami spoštujemo.
Je odvisno od tega koliko verjamemo, da si zaslužimo spoštovanje in kako s svojimi dejanji sebe postavljamo v neke situacije, kjer se ne počutimo spoštovane.
Na primer, če verjamemo, da moramo vse sami postoriti ali če dovoljujemo žaljivke…Potem v takšnih situacijah seveda ne moremo občutiti spoštovanja.
Kaj si ti zvezana s svojim možem? Se vedno in povsod le podrejaš, prilagajaš? Zakaj misliš, da moraš živeti v odnosu, odvisnem od nekoga drugega? Dokler boš razmišljala, da so drugi tisti, ki ti bodo prinašali srečo, veselje itd….bo tako kot je. Naredi kaj sama v smer izboljšanja. In postavi si že enkrat ceno!
Povsem dovolj je napisanega. Pomembno je le, koliko znamo iz napisanega razbrati, razumeti. Predhodnika sta dala lepe odgovore oziroma razloge, zakaj je tako kot je. Ti sicer ne vsebujejo nekih konkretnih rešitev. Ampak, še vedno je bilo tako, da moramo do rešitev prit sami, sami moramo razumet, zakaj nekaj počnemo, kaj počnemo narobe in zakaj to počnemo, če nam ne ustreza, zakaj drugi tako ravnajo z nami in zakaj jim mi to dopuščamo. Dokler tega ne spoznamo, nismo pripravljeni ukrepati in tudi ne vidimo rešitev. Seveda se vedno vrnemo v otroštvu in spoznamo, da tam ni bilo vse tako lepo in prav, kot smo to doslej verjeli. Ampak, ker nismo več otroci, se zdaj lahko odločimo te škodljive vzorce spremenit ali pa še vedno vztrajamo v njih in trpimo do smrti.
Pa kaj se ne vidi, da sem ženska…saj veš nooo, zlata ribica, izpolnjujem želje (to znamo le ženske).
@maca-taca
Bilo je retorično vprašanje oz. krik, ker ne morem verjeti, da to nekateri počnete. Mislim glede zvezanosti…da se pustite in počutite ujete v odnosu. To je strah pred izgubo varnosti.
@Marko
Rešitev ni vedno v obliki konkretnih napotkov, ker pot si vsi ustvarjamo sami. Lahko zadostuje že to, da nekomu poveš svoje mnenje na glas, da ga sliši, občuti. Kot neke sorte brca v rit, da se kaj premakne. Vsak mora pa delati sam. Tukaj ni druge rešitve, breme je naše:).
Ja, običajno je dan čuden, pa polna luna je kriva in slabo vreme, pa slabo smo spali, pa šef nas je nadrl, pa partner nas je razočaral, pa otrok je bolan. Samo, da nam ni potrebno pogledat resnici v oči in prevzet odgovornosti nase.
Polna luna, astonosmko je bil amislim da danes zjutraj, malo preden je zašla (za pohorjem ccccc)
Zdaj se že manjša, je pa lepa… a ti boš spet ponočevala,prijateljica zlata ribica? cccccc
[code]"Nekoč bo lepo,
ko blazni bomo ob ognjih čepeli
in bomo odprte rane imeli-
takrat bo lepo..."[/i][/code]
[sup]france balantič [/sup] Ne razumem te. Tarnaš, da nimaš nič od življenja, a vendar dopust želiš preživet z nekom, kateremu do ničesar ni? Zakaj ne greš sama na dopust? Na tak, da ti napolne baterije? Tak čisto po tvojem okusu?
Vem da si želiš z njim na dopust pa si želiš, da bi si on isto tega želel, pa vseeno, ne moreš drugega prisilit v nekaj, do česar mu ni. Kar pa še ne pomeni, da se moraš odpovedat svojim željam.
Kako se počutiš ob tem, ko veš da te vara? Si še intimna z njim?
Forum je zaprt za komentiranje.