Sodelovka zamerila, zdaj ignorira

Sodelavka, ki je po karakterju zelo tiha, zadržana, resna pa tudi očitno zelo občutljiva oseba, je bila skupaj z mano v ekipi za nek projekt. Jaz sem po karakterju odprta, komunikativna, pozitivna oseba in ko me nekaj moti takoj na glas povem oz. tudi ko pride do nesoglasij se rada pogovorim, razčistim, opravičim/sprejmem opravičilo.

Na kratko povedano v ekipi je prišlo do nesoglasja, vednar ta sodelavka pač ni skomunicirala svojih stališč, ko je bil čas za to. Potem so šle zadeve naprej in sem jo jaz, ki sem bila na višjem mestu od nje, *ne namenoma* postavila v situacijo, ki ji ni bila OK, vendar tega nisem naredila iz zlobe, ampak preprosto nisem bila seznanjena z njenimi željami. Na tej točki, ko gledam za nazaj, bi rekla, da je bila v prvi vrsti težava v komunikaciji iz obeh strani – jaz bi jo morala direktno vprašati, kaj želi, ker ona sama ne pove, in pa čisto različni pristopi. Po tej situaciji je ona pričela z ignoriranjem, ki ga ni in ni hotela prekinit in je zavračala vsakršni pogovor. Meni se je njeno vedenje zdelo zelo neprofesionalno in otročje, ker je motilo celoten delovni proces. V nekem momentu je poleg ignorance pričela še s pasivno-agresivnimi komentarji. Priznam, potegnila mi je živec. Kot nadrejena oseba sem reagirala, zdaj se zavedam, preveč grobo in sem ji dodelila neko delovno nalogo, za katero sem vedela, da ji ni kul. To je bila spet neka njena fora že od prej, da ji nek določen tip zadolžitve ni všeč, pa drugače čisto nihče drug s tem nima težav… Moja mentaliteta, ko mi je potegnila živec je bila, če pač ne moreš imeti profesionalnega odnosa, potem pa kar delaj tisto, kar ti ne paše. Da zaključim, vsa zadeva je sodelavko blazno prizadela in zdaj, ko je projekt končan, nadaljuje z ignoranco in pasivno-agresivnim vedenjem, predvsem do mene. Jaz celotne zadeve ne jemljem tako osebno in ohranjam profesionalen odnos.

Priznam pa, da mi je moreče, ko jo vidim, da ni OK. Jaz bi se še vedno želela pogovorit in razrešit stvari ter se ji tudi opravičit, ampak ona tega ne more. Ima tako hudo zamero. Meni je žal, da nisem bila bolj pozorna z njo ter da sem jo “kaznovala” za njeno ignoranco, ki je bila očiten znak, da ni OK. Bi jo morala takrat čimbolj pustit pri miru. Imam občutek, da čaka moment, da se mi maščuje. Me ne strah, ker imam po vsem tem profesionalni odnos na najvišjem nivoju.

V bodoče pa se zna zgoditi da bova ponovno na projektu skupaj, jaz ponovno njej nadrejena. Kakšen nasvet, kako peljat zadevo?

Ne vem, zakaj sprašuješ nas. Saj si najbolj pametna in najbolje vse veš. Pa še komunikativna si, pozitivna in odprta.

očitno te je ta ženska že ujela v svoje mreže, če se še vedno sekiraš. Če bo spet na tvojem projektu, potem sedaj veš kako ravnati – o vseh zadevah jo moraš direktno vprašat, zahtevat odgovor, se dogovoriti kako bo in potem se tega dogovora držat. Verjemi, da ona bo že našla nekaj, da se bo mulila naprej. Pomembno pa je, da ti veš, da njeno muljenje je njena izbira in ne tvoja in ti nimaš nič s tem. Taki ljudje vedno najdejo nekoga, ki mu pijejo kri. Pobrskaj tudi po netu, kako delati s temi pasivnimi agresivci.

Haha, odličen odgovor.

Nekateri pač niso zmožni dela v timu. Naslednjič se že pred začetko vsedi z njo na kavo in ji povej da pričakuješ jasne odgovore in pripombe na delo in vprašanja ter sodelovanje. Če ji ni jasno kako se dela na projektih in ni zmožna sodelovanja bo pač tam samo za sprejemanje navodil kaj naj naredi. Če se ni pripravljena vključiti v proces.

To otročje trmljenje kot dvo letni otrok ne spada v službo. In ji to tudi pojasni. Punca ima očitno probleme s samozavestjo, ampak ne vem kako bi ji kdo lahko pomagal če si sama noče. Pa vse pisno. Prvo pravilo. Vse pisno.

Dve stvari me zanimata:

– kak je pasivno-agresiven odnos

– kak je profesionalni odnos na najvišjem nivoju, da nekomu iz maščevalnosti odrediš točno tiste naloge, za katere veš, da so mu muka

js mam podoben odnos s sosedo. Je ne ignoriram, le svoje življenje živim in to življenje nima skupne točke in jezika z njenim. Karakterno sva tudi povsem drugačni osebi – tam, kjer ona lenari, sem jaz aktivna. Tam, kjer ona čaka moškega, jaz naredim sama, če lahko. Skratka, dve nekompatibilni osebi.

je moja dolžnosto reševati njenih frustracij, nesloglasij, nesporazumov? sem dolžna za njo tekat in se z njo ukvarjat in zanemarit, kar je moje in mojega?

Odgovor je preprost – NE. Isto je pri sodelavki. Pač v friz ji povej, pa morda če je še kdo ob temu od vodilnih namero posreduj naprej, da tako pač ne gre in če bo nadaljevala s takim početjem, ne bo steklo delo kot bi moralo. Ali se nauči svoje mnenje in stališče predstavit ali pa stoji tiho, svoje delo opravi profesionalno brez tovrstnega početja.

Tu je možen samo ultimat – meja. V mojem priemru gre za sosedski odnos, ki ga ni in se ne bo izboljšal, dokler bo ta soseda hodila k drugim in lagala in ščuvala druge proti meni, pri tebi pa za sodelavko, ki je (verjetno) bistvena za projekt, vendar delo ne more teči normalno, ker ne komunicirat – pri tem pa je potrebna komuniakcija. Postavi pogoj, mejo in zahtevo. Če se drugi tega držaijo in to upoštevajo, je čas da se tudi ona, sicer jo daj k manjšim nepomembnim nalogam, ki ne bodo motile procesa dela in se z njo ne obremenjuj. Je pač taka.

Problem nastane, če so tudi drugi podobnega mnenja o tebi in menijo, da si ti tiran, ki nikogar ne posluša. Ampak praviš, da delo sicer teče, problem je le ona a ne?

Sčasoma se bo sama umaknila, ali šla proč, ti pa ne moreš spremeniti nje in njenega vedenja. Mora sama, lahko ji le daš namige, kje škripa. Ali pa se pogovriš z ostalimi sodelavci, nadrejenimi o tem problemu.

Čuj, zakaj se pa ti ukvarjaš s to sosedo in s tem, kaj govori okoli? Si se ji vtikala v njeno življenje in te ima dovolj? Verjetno zelo.

Ena izmed lastnosti zrelih ljudi je prevzemanje odgovornosti za svoje vedenje.

Naj ti neustrezno vedenje ne direktira kako boš ti delovala in komunicirala. Naj te vodi pregovor:

Prijaznost je pomembnejša od modrosti, in to spoznanje je začetek modrosti. – Theodore Isaac Rubin

Imas profesionalen odnos na najvisjem nivoju – a jo kaznujes?

Rada razcistis stvari, se pogovoris – zakaj se torej ne pogovoris z njo?

Pravilno, da te ignorira. Ti si profesionalna? Sanjaš, ti nimaš P od profesionalnosti. Maščevala si se in ji dodelila delo, ki ga ne mara samo zato ker te ignorira. Veš kaj, jaz delam v timu, pa se vsak izmed nas najde, ki določenega dela ne opravlja rad. Mi  smo si toliko naklonjeni in ker vemo kaj kdo ne opravlja rad, to opravi drugi brez problema, ker nam je vsem v interesu, da se vsak počuti dobro na delovnem mestu in doprinese tam kjer je največ koristi in mu ni potrebno nekega dela opravljat z odporom, če to nekdo drug naredi z lahkoto.

Ne da te samo ignorira, še okrog kepe bi te morala.

ne, jo pustim pri miru in bi želela, da tudi ona mene pusti pri miru. Žal nimam te sreče.

Avtorica, pričakujte profesionalen odnos, pri čemer tvoj šepa? Nisi vzela tako osebno? Daj še enkrat za seboj preberi. ?

Profesionalen in strokoven odnos da imaš, ??????

Nisi primerna za vodenje česarkoli.

Prepoznala sem zadevo in lahko samo rečem da si ti kriva. Sem zgodbo že skoipirala in poslala naprej. Da vidimo kako se boš ti pocutila lahko te skrbi ker z ljudmi se ne dela tako

no ja tudi ignorira se ne….  Avtorica se je poskušala z vami pogovorit in ji niste dali možnosti. Ona svoje napake vidi in prizna…kaj pa vi???

Avtorica misli, da je profesionalen odnos odrejanje dela iz maščevalnosti. Ja, zelo prepozna svoje napake.

Jaz pa mislim, da ignoranca ne pomeni ignoriranje in, da bi se morala naučiti pomena besed, preden pišeš takšne poste…

Težko reči, če so problem različni karakterji. Mislim, da gre za pomanjkanje naklonjenosti ali to, da organsko ne preneseš nekoga, ki je “tak”. V takem primeru komunikacija bolj malo koristi, ker na tej zunanji ravni imaš recimo “prav” in ti bodo to tudi vsi ostali potrdili. A da bi jo morala direktno vprašati, kaj želi? So osebe, ki jim lahko poveš in narišeš, kaj želiš, naredili bodo točno nasprotno. Morda spadaš mednje. Od tu naprej je edini način držanje opisa dela in nalog iz pogodbe.