Slovenski film Idealist iz leta 1976
Prosim, če delite vaše misli in čustva, ko ste gledali ta film. Ali vidite kakšno paralelo v svojem življenju ali življenju nasploh? Zakaj ob koncu filma, ko učitelj obleži v snegu in izreče še zadnje besede: “Dobro sem hotel”, doživim Deja vu? Ali res verjamete, da je lahko pot v pekel tlakovana z dobrimi nameni?
Koliko ljudi tu gor sploh pozna ta film? Še jaz se ga skoraj ne spomnim…Dolgočasen film.
Vprašaj raje za Moj ata socialistični kulak (znam na pamet cele stavke…).
Ali pa recimo To so gadi…zabavno, gledljivo, tekoče, pa še krasni dialogi.
[/quote]
Razlika je v tem, da ima Idealist neko sporočilo (oportunizem ljudi – podobno kot pri nas v devetdesetih), To so gadi ga pa nima.
Razlika je v tem, da ima Idealist neko sporočilo (oportunizem ljudi – podobno kot pri nas v devetdesetih), To so gadi ga pa nima.
[/quote]
Sporočila v filmu To so gadi :
Prvi slovenski film s feminističnim sporočilom?
Čeprav je To so gadi zgodba o vdovcu, ki bolj ali manj neuspešno kroti svojih pet podivjanih sinov, pa so v resnici v filmu najzanimivejši ženski liki. Posebno omembo si zasluži Mila Kačič, ki je s svojo antologijsko upodobitvijo Merklinke, ki v vsako stvar vtakne svoj nos, utelesila stereotip jezikave ljubljanske opravljivke. (Na festivalu v Pulju je prejela tudi zlato areno za najboljšo epizodno vlogo.)
A pogojni feminizem filma do izraza pride drugje: z likom vesele, vihrave Meri (Milada Kalezić), ki je v kuhinji in pri gospodinjskih opravilih absolutno nesposobna (in se s tem niti ne obremenjuje preveč), tradicionalno moški poklic pa osvoji v nekaj tednih in na skrivaj kot za šalo. Čeprav se večina moških v filmu na prvi pogled “zacopa” vanjo, njo v resnici veliko bolj kot iskanje moža zanima iskanje službe (Zdenko Vrdlovec je njeno priljubljeno frazo – “Jok, brate, odpade!” – opisal kot emancipacijski refren.) Celoten film v resnici (na zelo blag način) brije norce iz moških in njihove patriarhalne miselnosti, ki se v praksi izkaže za neuporabno.
Da ne zajadramo predaleč iz ustaljenih okvirov, pa seveda poskrbi lik trpeče Rozi (Majda Potokar), uboge gospodinje, ki se v maniri cankarjanske matere nenehno žrtvuje in samoodreka, obenem pa v zameno ne pričakuje (in ne dobi) niti najmanjše zahvale, kaj šele pomoči ali spoštovanja.
Pri tem filmu je vprašanje za kaj v resnici gre…? Ali Martin Kačur živi v svojem paralelnem svetu,domišljiji,tako perfektno izpolnjeni da ne zmore niti čutiti,kako življenje res teče. Čeprav ,zaljubi se pa!Vedno ni torej v abstrakciji. Ali druga teža,da ni med pravimi ljudmi in na pravem mestu. Sodi drugam. Kmetje imajo svoj način življenja..basta.,še malo alkohola in ne poslušajo nikogar. Mislim da gre za prvo dogajanje. Da je Martin Kačur Idealist kot je naslov fma. ..ni v realnosti..je v abstraktne svetu.
..
Forum je zaprt za komentiranje.