Slovanska mitologija

Včasih v kakšnem filmu omenijo like iz slovanske mitologije, moj partner me sprašuje o tem pa ugotavljam, da nič ne poznam več oz se sploh nismo učili. Poznam grške, rimske in nordijske bogove, slovanske pa nimam pojma. Vem da je Vesna boginja pomladi, pa Morana boginja smrti.

Vam je poznana mitologija, zakaj se ne učimo v šoli o tem. RKC preprečuje?

Preprečujejo Srbi, ne pa RKC.

Pomisli, kaj se pojavlja v slovenskih povestih/ljudskih zgodbah. Palčki, vile, volkodlaki, ajdovska deklica, zlatorog, čarobne zeli/lastnosti…

To je naša mitologija.

Slovanski narodi nimamo enotne mitologije. Poljaki imajo svoje mite, Rusi svoje, mi imamo svoje. Naši miti so dostikrat vezani na določene lokacije in povezani z naravo.

Problem slovanske mitologije je, da – v primerjavi z grško, rimsko, nordijsko in še kakšno – obstaja zelo malo gradiva: slikovnih in pisnih virov, uporabnih predmetov (vaz, krožnikov, nakita, amuletov, kovancev…), ostankov arhitekture…, tako da imamo posamične bogove in boginje (ki so včasih tudi neka druga bitja, ne vedno bogovi – se pravi, da je tudi njihov status vprašljiv, variira). Slovani nimamo mitologije v smislu nekega bolj sistematičnega pregleda, iz katere bi se dalo izluščiti neke (povezane) zgodbe, ‘sago’, genezo… Je pa ostalo – tako kot povsod – nekaj v ustnem izročilu, v ritualih, poimenovanjih ipd.

Ker omenjaš Vesno, tu je odlomek iz knjige Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva z mitološkim uvodom, ki se nanašajo nanjo: https://svarunica.com/sl/vesne/. Knjiga je iz leta 1930, zadnji ponatis leta 1997. (Ziher so Srbi (morda celo Židi) krivi, da nič ne damo na to 🙂 ) Še v knjižnicah je ni (morda v kakšnem antikvariatu), je pa dostopna v digitalni obliki: http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3MZEM9FQ).

Bogov in boginj je pa seveda več, tu na kratko: https://sl.wikipedia.org/wiki/Slovanska_mitologija. Koliko so te rekonstrukcije utemeljene (z viri), in koliko plod domišljije avtorjev, je drugo vprašanje. Nedavno je Svetlana Slapšak izdala knjigo Hetera in filozof – tisti, ki pričakuje, da bo v knjigi našel več/veliko primerov takih (dejansko obstoječih) parov iz antične Grčije, bo razočaran. Ona bolj razvija nek koncept. Nasploh je v (zgodovinski, evolucijski  ipd.) antropologiji veliko tovrstnega konceptualnega fantaziranja…