škropljenje dreves

Škropili smo drevesa na vrtu. Zraven pa malo poškropili tudi radič:(. Opazila sem šele čez par dni (modro). Zanima me, je užiten, je bolje ,da ga porežemo, izpulimo? Ko sem opazila, sam ga pošpricala, a??

Modra galica se opušča ravno zaradi strupenosti in nalaganje povzroča hude bolezni. Tako, da ta radič res ni primeren za zaužitje. Pa tudi za špricanje dreves malo razmislite o menjavi škropiva in seveda o mogoče premestitvi gredice z zelenjavo tako, da škropiva ne bodo zahajala na njo.

To pomeni, da radič zavržemo. Na isto mesto naj ne bi sejali? Kaj je pa boljše (manj strupeno) za škropljenje drevja?

Modra galica je eno najmanj strupenih škropiv. To je naravni baker. Naravni kamen. Baker kot baker, ki ga srečujemo povsod. Edini problem bakra je v tem, da se ne razgradi.
Modra galica se uporablja tudi v filtrih za filtriranje in uničevanje žvepla.

Edino z modro galico lahko vsa sadne drevesa in grmovnice škropiš, ne vem od kod ideja da je najbolj strupeno???
Prav tako, na zelenici kjer imaš med travo mah, ga uniči posuši.

Je užitna, je strupena?

Je užitna, je strupena?[/quote]

Na škatli ti lepo piše karenčna doba.
14 dni za krompir, paradižnik, hmelj
28 dni za vinsko trto
za jablane in hruške ter koščičasto sadje je zagotovljena s časom uporabe.

Vinogradniki z bakrom škropimo po grozdju.

modro galico sem kupila v bauhausu v prosti prodaji, če bi bila zelo stupena je ne bi dobila kar tako… vsaj upam!

Modra galica spada v 3. razred strupenosti.
Ne vem pa zakaj se tako bojiš strupa na solati, strupa na jabolku, hruški, češnji…. se pa ne bojiš.
Kaj pa misliš da kupiš v Šparu, Merkjatorju itd… A misliš, da solata iz trgovinskih polic ni špricana?

Jaz ti bom rekel takole.
Če je tvoja solata res tako plava od galice jo zavrzi. Že zaradi občutka in izgleda.
Če pa si to solato v stanju dobro oprat jo pa po pranju lepo posoli, kisaj in oljnaj, pa mljaska mljaska……

Aja še to
Modra galica je kontaktni pripravek. To pomeni, da ga rastlina ne vpije vase. Deluje površinsko. Notranjost radiča ni “kontaminirana”.

Hvala za vse tvoje nasvete in razlago. Smo bolj novi v tem in se še ne znajdemo dobro ;). Radič bom porezala (plavega), potem pa samo čakamo, da zraste in v skledo ;).

Pa še nekaj: sadno drevje se škropi pred brstenjem, ko je suho vreme (vsaj 5 ur naj ne pada dež po škopljenju), za boljši rezultat pa uporabimo še belo olje.

Še ni brstelo. To smo vedeli. Škropili smo pred enim tednom. Še vprašam eno stvar. Ali se škropi 2x? Sedaj bo prepozno,saj je ravno pričelo brsteti.

Še ni brstelo. To smo vedeli. Škropili smo pred enim tednom. Še vprašam eno stvar. Ali se škropi 2x? Sedaj bo prepozno,saj je ravno pričelo brsteti.[/quote]
Z bakrenimi pripravki zdaj nič več. Je že preveč odgnalo. Baker zavira rast.

Zdaj se šprica s temi pripravki.

DITHANE DG Neotec (2 kg /ha), DITHANE M-45 (2 kg/ha), MANFIL 75 WG (le jablana; 2 kg/ha), MANFIL 80 WP (le jablana; 2 kg/ha), MANKOZ 75 WG (2 kg/ha), PENNCOZEB 75 DG (le jablana; 2,5 kg/ha), PINOZEB M-45 (le jablana; 2 kg/ha), POLYRAM DF (2 kg/ha), ANTRACOL (2 kg/ha), ANTRACOL WG 70 (2 kg/ha), … Priporočamo spremljanje vremenske napovedi in izvedbo zaščite pred padavinami. V primeru obilnejših padavin je smiselna uporaba sredstev kot so DELAN 700WG (0,75 kg/ha), SYLLIT 400 SC (1,7 do 2,25 l/ha) ali FABAN (1,2 l/ha), oz. CHORUS 50 WG (0,45 kg/ha), MYTHOS (1,5 l/ha) ali PYRUS 400 SC (1 l/ha), katerim je potrebno dodati še prvotno naveden dotikalni fungicid.

Za zaščito pred jablanovo pepelovko dodajte pripravke na osnovi žvepla: COSAN, PEPELIN WG, KUMULUS DF, THIOVIT JET, MICROTHIOL SPECIAL ali VINDEX 80 WG, v odmerku 5-8 kg/ha.

V primeru prerazmnožitev mokaste uši lahko do cvetenja jablane pristopite s pripravkom TEPPEKI (0,14 kg/ha na višinski meter krošnje) ali NEEMAZAL – T/S (1,5 l/ha), ki ima dobro delovanje tudi na sadnega listnega duplinarja in je dovoljen v ekološki pridelavi.

Pridelovalce opozarjamo, da se ob uporabi METODE ZBEGANJA jabolčnega zavijača izteka čas za pravočasno namestitev feromonskih razpršilcev (ISOMATE C TT, RAK

Višje v komentarjih nekateri mešajo jabolka in hruške. Bakreni pripravki se res uporabljajo dandanes in so tudi dovoljeni v ekološkem kmetovanju. Vendar ne Modra galica katera se zaradi škodljivosti opušča. Obstaja veliko drugih bakrovih pripravkov kot recimo Cuprablau, ki pa ni edini.

To pomeni, da radič zavržemo. Na isto mesto naj ne bi sejali? Kaj je pa boljše (manj strupeno) za škropljenje drevja?[/quote]