Sita sem verskih shodov

Oprostite, ampak kako naj svojima staršema, ki sta zahtevala, da naredim doktorat, dopovem, da mi ni do tega, da bi 2x na teden hodila na te njune verske shode in da bi živela po njunih običajih? V življenju zaradi njiju še nisem imela fanta, še nisem bila zaljubljena, ker starša želita, da sem z njima in da počakam, da pride pravi moški zame. Sita sem takšnega življenja. Tudi na morje ne morem sama. Povsod me hočeta spremljati. Povsod. Na rojstne dneve me ne pustita, niti jih jaz ne smem praznovati, prav tako ne praznujemo božiča in velike noči. Počutim se zadušeno. Sita sem takšnega življenja in bi rada šla. Ampak če samo poskusim iti, je ogenj v strehi.

Če imaš doktorat, pomeni da moraš imeti že več kot 26 let, verjetno okoli 30. Kaj hudiča še ti delaš s svojimi starši, a si ti normalna. Kaj potem če je ogenj v strehi pri takih sociopatih, dokler se boš za to sekirala tvoje življenje ne bo nič drugačno in nič boljše do njune smrti. Za svojo situacijo si si že večinoma kriva sama, ker se ne odseliš in ne končaš tega toksičnega življenja.

Izobrazena, kot si, verjetno ne verjames, da bog obstaja.    Pa postavi se na svoje noge, je ze cas.