Simpatija

Takole, ko se s simpatijo ne izzide, vam je potem kaj hudo? Vidim, da je ‘simpatičnosti’ konec pa na momente še kar upam in celo malo mi gre na jok. Tole zadnje me moti, da mi gre že samo zaradi simpatije malo na jok..

Seveda. Z vsakim letom težje. Pri 20ih z lahkoto daš skozi. Čez 20 let pa to ni več enostavno.

Ne v smislu hudo, da na jok pa na drevo, pa nikol več dol. Mam eno tako simpatijo, pa sva mal vtštric z besedam prišla, pa je zdej on mal “skregan” z mano. Konca načeloma pa ne more biti, če ni bilo niti pravega začetka. Tako tudi neko čustvo pod “hudo” skoraj ne obstaja.
Če je pa nekaj konec, še predno se je sploh kaj začelo, pa glej morda iz vidika, da je kaj prihranjenega, predvsem čustva “res hudo”.

Vedno se vprašaj, če je kdo umrl. In ker je največkrat odgovor ne, pozabi na solze. Raje jih šparaj za čas, ko bo res nuja.

Kako pravijo? Če je odšlo, to pomeni, da nikoli tvoje niti ni bilo…

Kako resnično. Ko to doživiš, vidiš, da je še kako res.