Si narediti mansardo

Naredi si jo ker nikoli ne ves kdaj jo rqbis… m9goce kdo od bliznjih ali ti samo na starost….

Na starost? Do takrat bo že treba celo bajto obnovi od strehe, fasade ipd. Za ta denar pa že kakšno lepo stanovanje dobiš na svojem.

Midva sva stara okrog 40 in sva popolnoma svobodna. Imava hišo in nisva zakreditirana. Ne sicer v Lj, ampak na drugi strani Trojan, pa vseeno… S pametnim načrtovanjem je mogoče vse. Varčevati sva začela že kot študenta, se držala svojih prioritet, in si pri 26 kupila prvo stanovanje (2s) v manjšem kraju, z obvladljivim kreditom na 10 let. Obrok za kredit je bil nižji, kot bi naju stala najemnina. Še naprej sva varčevala in se po prvem otroku selila v večje stanovanje. Kmalu se je nabralo dovolj prihrankov, da sva kupila parcelo, uredila dokumentacijo in začela z gradnjo. Po zaključku 3 gf sva prodala stanovanje in s kupnino dokončala hišo. Veliko sva delala sama, fasada pa je bila na hiši šele 1,5 leta po vselitvi, ampak nam je uspelo. Pa imava čisto povprečne plače (cca 1,5k po osebi), pri čemer gre mesečno na stran vsaj 1000. Ne bi rekla, da si trgamo od ust, saj živimo čisto povprečno. Morda ne kupujemo oblačil dragih znamk in pred hišo nimamo parkiranega BMW ali Audija, ampak gremo vsako leto na morje, na smučanje in na krajše potovanje po Evropi.
[/quote]

Vidva sta dva! Mesečni dohodek 3000€, ona je sama….

Če gre v najem bo denar izpuhtel v najemnini, če investira v mansardo, bo ostalo v hiši
Če/ko nekoga spozna bo šele lahko “pametno načrtovala”, do takrat pa… 😉

pozdrav,
predvsem, da pri svojih 28 letih in samostojna kot praviš še živiš pri starših in sploh ne veš kaj bi….

Ne vlagaj nikamor zaenkrat, saj se ti lahko zgodi, da ko koga spoznaš se ti vse poruši!
Če greš zdaj vlagat v mansardo ali v hišo, čez leto spoznaš nekoga, ki vse to že ima…. jaz ne bi.
Raje idi za ta čas v najem v kakšno stanovanje če želiš svoj mir in samostojnost. Ko pa spoznaš koga se bosta pa skupaj odločila kaj bosta. Ni rečeno, da bo tvoj partner želel živeti v vaši mansardi…

pa srečno

Vidva sta dva! Mesečni dohodek 3000€, ona je sama….

Če gre v najem bo denar izpuhtel v najemnini, če investira v mansardo, bo ostalo v hiši
Če/ko nekoga spozna bo šele lahko “pametno načrtovala”, do takrat pa… 😉
[/quote]

Investicija v hišo staršev bo tam tudi ostala – v hiši staršev. Prav nobenega zagotovila nima, da bo tam z njo živel morebitni partner in lahko se bo obrisala pod nosom za vložek. Poleg tega gre za staro hišo, kar pomeni, da vložiš v izdelavo mansarde več, kot lahko morebiti kdaj kasneje iztrzis. Stare hiše so glede investicij jame brez dna, na koncu gre pa se vedno za staro hišo.

Bejba, a res rabis moskega da se osamosvojis? Razumljivo je, da ne ves ce bos tu ostala, ampak spokaj na svoje v najem pa je. Sparaj za dolgorocni nakup nekje drugje, ne na mamini zizi. Magari z prijateljico, imas svojo sobo pa cao.

Meni je hecno ko vsi delate svoj stuk pri starsih doma, pol pa jokate ko se starsi vmesavajo v svoje vnuke (ko 1x pridejo) in se kregate. To je hisa starsev, ce moras cakat na uradno lastnistvo dokler ne umreta, ne delaj nic. Ko enkrat starsi zbolijo, je lahk pizdarij se in se. Ce imas brate ali sestre, se upostevaj da si jih dolzna izplacat.

Predvsem je najbolj trapasto razmišljat o bodočem partnerji, ki ga še nikjer ni … in kaj, če ga mogoče še 5, 10 let ne bo? Ali pa sploh ne?
Logično, da si pri teh letih želiš biti samostojna – je pa za razmislit, kako do te samostojnosti priti. Če se s starši dobro razumeš, če si edinka in če se ti sploh živi v tem kraju, se loti mansarde. In seveda, če bi ti starši pustili nemoteno živet samostojno življenje, da se ne bi vtikali v vsako zadevo in ti oni krojili življenje. Če imaš kakega sorojenca, znajo biti nekoč zapleti pri dedovanju, če boš kaj vlagala v hišo.
Skratka, sama moraš razmislit in si odgovorit na nekaj vprašanj, pa boš prišla do odgovora.

In kaj, če v bližnji prihodnosti ne najde partnerja? Sploh takega “vseljivega”? Ali če ga sploh ne najde – se včasih tudi zgodi. Do kdaj naj čaka, če partner bo-ne bo, preden se začne na svoje noge postavljat?
Kar se mene tiče, je najemnina metanje denarja skozi okno. Oziroma sprejemljiva, če res ni druge možnosti.
Poznam žensko 40+, že vsaj 15 let plačuje v Ljubljani najemnino cca 500 evrov. S tem bi že krepek kredit zdavnaj odplačala.

Prvo si odgovori na vprasanje, ce lahko zivis v isti hisi s starsi. Kako funkcionirate, se odlocate, znate vsi sprejemati kompromise.
Oprema mansarde stane kot manjse stanovanje, ce menmas se streho, fasado veliko vec.
Moj odgovor je pred zacetkom vlaganja v mansardo bil pozitiven, vendar sva to naredila skupaj s partnerjem, ki je nekaj casa zivel z nami. Test smo prestali in brez tezav funkcioniramo vec kot 20 let. Kljub temu, da nimamo cisto locenega vhoda, elektrike in ostalih stroskov, ki so transparentni in realno razdeljeni. Veliko je odvisno od partnerja, je pa res, da je boljse, ce se priseli moski. Pod pogojem, da je normalen.

Javi se meni vidersilvano03@gmail.com

Jaz bi pa rekla, da ja, naredi si na vrhu, da boš imela zase in svoj mir. Tole vnaprej razmišljanje o partnerju in kje bosta živela, raje opusti, ker lahko stvari čisto drugače pridejo, ne gre vse po planih.
Sama sem tudi imela vizije nekoč glede partnerja, pa jih sedaj opuščam. Sem že 2 leti samska in mislim, da se na tem področju ne bo kaj spremenilo. Sploh zdaj v tej situaciji, ko ne morem nikjer nikogar novega spoznati.
Pa še tako je, tudi če boš imela kdaj partnerja, je to, da se on preseli k tebi, nekaj čisto drugega kot to, da se ti preseliš k njemu in njegovim domačim v hišo. Tole je mišljeno z vidika tašč. Sicer mi ni jasno, zakaj povečini skoraj vedno ženske gredo pod isto streho k tašči in ne moški, ko se ve, da je dosti večja kriza, če je ženska prišlek k neki hiši.

Probaj prihraniti za polog za stanovanje. Tudi jaz sem prihranila nekaj denarja in si kupila hišo. Sedaj partner živi pri meni. Želim ti, da se ti želja iz polne kjer je volja tam je pot.

Mislite koliko prišparate če naredite sami … ampak, vete koliko dejansko prišparate? Ja tako je, NIČ ne prišparate.

Ta čas ki ga bi zapravili da nekaj sami naredite na hiši, raje zamenjajte za čas v svojem ”fohu”, se pravite delajte tisto sčimer se dejansko preživljate.
Nato pa zamenjajte vaš prisluženi denar za delo obrtnika, ki ve kaj dela (v primeru da ne izberete najcenejšega) in vam bo naredil strokovno in tehnično pavilno.

Meni osebno so starši veliko pomagali pri obnovi stanovanja v isti hiši – ravno zato, ker je to v njuni hiši, sama sem stara 25 let, partner malo starejši, oba redno zaposlena. Plačala sem le zidarje, ker sem hotela imeti drugače razporejene prostore (ker fotru je blo to čist brezveze, dodatni nepotrebni živci – pa še prav je imel), tla in dele pohištva, ki jih lahko odnesem s sabo (kavč, jogi postelje, in drobni inventar kot so krožnki, šalce, tv, intd), kar se tiče ostalega (pohištvo, ki je itak naneslo največji znesek) sta plača starša, tudi mesečne stroške smo si razporedili tako, da imava z partnerjem en del in onedva drug, vsi pa plačujemo enako – z partnerjem varčujeva, da ob času, ko se odločiva za družino lahko kupiva svoj plac pod soncem, starši obdržijo kar so kupili jaz pa lahko ob želji svoje spakiram s sabo.
Problem je, da ker živiš v isti hiši z starši (stanovanja so ločena z stopniščem) plešeš kakor oni žvižgajo. V večini je življenje čisto kul, vendar ko imaš najmanj časa/volje te bo nekdo nekaj potreboval vzunaj, v kleti, neki bo… to pa ni več svoboda. Vsak dan ju imam na kavi – pa sem vesela in hvaležna da prideta, samo ob času online predavanj (delam še faks ob delu) je to res obup, ker ne razumejo kako to poteka. Mogoče je mansardna manjši strošek samo enkrat ko boš vložila balo denarja ti bo žal, ker boš ugotovila koliko ti v resnici pomeni svoboda. Jaz sem svojim neizmerno hvaležna, odnos imamo OK, včasih malo bolje kakšen dan malo slabše, odvisno tudi kako je potek dneva vplival na nas, še vedno se prilagajamo vsemu, vendar tako nikdar ne bo življenja. Zato, ko bo dovolj financ, bom kupila nekaj manjšega kjer bom sam svoj šef in kjer je moja družina vedno dobrodošla in zaželjena, vendar bo mogla zato, da lahko pride do mene, obuti čevlje 🙂

Seveda, če pa je tebi tako OK, in če te ne motijo take stvari, ki se bodo sigurno dogajale, pa ne vidim problema? Z partnerjem lahko najdeta neko alternativo vendar da ga celo življenje čakaš tut ni priporočljivo. Ljudje smo si različni, če imaš razumevanje staršev in voljo do tega pojdi v to, saj boš dobila veliko izkušenj če si boš gradila hiško. Če misliš, da raje nebi potem še malo šparaj, stisni zobe in ko bo prilika v nakup. Se pa strinjam – plačevanje najemnine nekemu “tujcu” za nekaj kar nikdar ne bo tvoje pa nima smisla, samo če je kriza in ni drugega izhoda. Ali pa če ti to pač paše, ker tudi hiša je vzdrževanje, je strošek – je pa tvoje.

Če hočeš na svoje moraš preselit takoooo daleč, da tašča ali kdorkoli ne more prit v copatih. …… mojih 5c

Investicija v hišo staršev bo tam tudi ostala – v hiši staršev. Prav nobenega zagotovila nima, da bo tam z njo živel morebitni partner in lahko se bo obrisala pod nosom za vložek. Poleg tega gre za staro hišo, kar pomeni, da vložiš v izdelavo mansarde več, kot lahko morebiti kdaj kasneje iztrzis. Stare hiše so glede investicij jame brez dna, na koncu gre pa se vedno za staro hišo.
[/quote]
Hiša staršev je na nek način tudi tvoja hiša, če želiš s svojim denarjem služit ,investiraj v delnice, ne v mansardo, sploh pa ne govorimo o tem, govorimo kako najbolj ugodno rešit stanovanjski problem in mansarda je ena od rešitev.

Še večja jama brez dna, kot je mansarda v hiši staršev, je najem. Tam pa res ne dobiš nič nazaj, edini + je, da greš lahko že danes na “svoje” in investiraš v najemnino….iztržek 0,0

Heej, mogoče kaj pomaga: jaz sem že 10 let v najemu v Ljubljani. Pa mi ni žal nobenega evra. Res na začetku nisem imela druge možnosti, ker starši ne živijo v Ljubljani, ampak svoboda, ki jo imaš, ko živiš sam, je zame neprecenljiva.

Kar pa se tiče takšnih investicij, kot je hiša ipd. No, jaz se tega nikoli ne bi lotila sama. Kot si sama napisala, nobene garancije nimaš, da bo tvoj partner želel živeti v tem kraju, hiši, ipd. Mogoče si tudi ti premisliš.

In ne glej vse s finančnega vidika. To, da si srečna v svojem domu pomoje kar odtehta najemnino ali pa kredit za stanovanje – ki ga, mimogrede, v današnjih časih takoj prodaš.

Hiša staršev je na nek način tudi tvoja hiša, če želiš s svojim denarjem služit ,investiraj v delnice, ne v mansardo, sploh pa ne govorimo o tem, govorimo kako najbolj ugodno rešit stanovanjski problem in mansarda je ena od rešitev.

Še večja jama brez dna, kot je mansarda v hiši staršev, je najem. Tam pa res ne dobiš nič nazaj, edini + je, da greš lahko že danes na “svoje” in investiraš v najemnino….iztržek 0,0
[/quote]

Hiša od staršev nikakor ni tudi tvoja hiša. Lahko se odločijo in jo prodajo, lahko jim jo zasežejo zaradi dolgov, lahko se zgodi milijon stvari. Tudi sicer lahko da ima avtorica sorojence, kar spet zakomplicira zadeve.
Vem, da je odvisno od karakterja človeka in njegovih prioritet, ampak moj nasvet je, da gre mlad človek čimprej na svoje. Svoboda, neodvisnost in samostojnost so neprecenljiva občutja. Če živiš s starši, pa ostaneš, dokler so živi, na nek način otrok. To je frustrirajoce. Osebno bi se raje odločila za najem, kot za bivanje pod isto streho s starši, idealna opcija pa je seveda nakup lastnega manjšega stanovanja. Če imaš prihranke za izdelavo mansarde, bi morali zadoščati za nakup garsonjere (če živiš v osrednji Sloveniji ali na obali z dodatno injekcijo kredita).

neumnosti pišeš

Če nimaš možnosti zaslužit lasten denar, je bolje naredit sam, (če zmoreš) kot pa plačat nekoga medtem ko sam ne delaš nič
Nimajo vsi možnosti dodatno zaslužit v svojem fohu
ravno tako je ura dela nekoga v proizvodnji 5x manj plačana od ure obrtnika….

Draga avtorica, sama sem bila nekaj let nazaj v istem polozaju. Partnerja nisem imela, sluzba je bila vredu, dohodki bi bili dovolj, ce bi se za stanovanje zakreditirala za 15 let. Zivela bi na minimumu.
Pa ti povem svojo zgodbo: ostala sem v sobi pri druzini, s katero niti nimam najboljsih odnosov. V petih letih sem privarcevala toliko, da sem pri 30-ih stanovanje izplacala brez kredita. Ker sem zelo samodisciplinira, nisem zapravljala. V sluzbo sem se vozila z 12 let starim avtom, kupovala le najnujnejse. Ker sem v petih letih precej delala na karieri, sem napredovala do zelo dobre pozicije.
Eno leto nazaj sem spoznala partnerja. Ker skupaj na leto privarcujeva minimalno 30k, planirava zaceti graditi hiso cez kaksno leto in jo v vecini izplacati brez kredita.
Moj nasvet bi bil, da ne vlagaj v hiso starsev. Odidi na svoje. Zase ne potrebujes veliko. Najdi si manjse stanovanje izven mesta. Se prej pa ostani doma in varcuj. Nekaj let hitro mine, ti pa se s tem resis desetletja odplacevanja. Bolje ziveti par let na minimumu kot pa kasneje 15 let. Ce nimas podpore starsev, ne pozabi, da ko bos zivela na svojem, ne bo nikogar, ki bo prevzel kredit, v primeru da izgubis sluzbo. Pogodba za nedolocen cas nic ne pomaga. To se lahko zgodi kadarkoli. Prepricaj se, da bos potem, ko bos zivela sama, imela poleg kredita dovolj da bos dala kaj na stran, ker zivljenje te lahko vedno preseneti.
Predvsem pa z glavo sestavi svoj financni plan!

[hashtag=nesamostojna]#nesamostojna[/hashtag] ne vem kako bi ti v parih letih privarčevala 300.000 eur za hišo? Kaj bi 15 let živela na minuminu? Ali ti je to vredno, meni ni… Jaz sem imela nekaj denarja, pomagali so mi starši in vzela sem kredit na 20 let. Nisem do maximuma obremenjena, bolj bi bila, če bi sparala se naprej in si nič privoščila. Zdaj plačam kredit in kar ostane si se vedno privoščim počitnice, eno potovanje letno… Normalno živim.

Hah to se je meni zgodilo. 2 meseca sem bla v novi mansardi, ko sm spoznala sedanjega moza in se preselila k njemu prakticno takoj.

Jaz predlagam da ce se razumete, se mal pocakas in varcujes. Pa nikamor ne hitis z bodocim partnerjem. Bo ko bo. Mas se casa juhuhu.

Ne .  Ni dobra ideja. Pojdi v najem in si najdi  sostanovalko za delitev stroškov.  Skleni tako pogodbo, da  lahko naseliš še enega stanovalca. Vendar s sostanovalko skleneš ttak dogovor , da gre ven če si dobiš partnerja.

Mogoče kaka študentka.

Kot prvo: se dobro razumes s starsi in imas zasebnost?

JA: mansarda je dobra ideja

NE: ne mansarda, ne hisa ob njih ni dobra ideja

Koliko je to malo prihrankov?
Jaz sem z lani na letos renovirala stanovanje s 15k. Delala sem ogromno sama, nekaj preko prijateljev, nekaj z racuni. Gre. Sicer sem vsaj 10k prisparala na pohistvu ker sem ga veliko ze imela. Ce je vse se za nardit potem racunaj 50k, se raje 60k, odvisno od kvadrature. Pri 28 z NDC si to lahko privoscis, seveda ce nimas minimalca. Ce ti starsi pomagajo pa…

Ali ti ocitajo posojila?

JA: dogovorite se za plan vracila in jim redno vracaj

NE: razmisli, ce bi sprejela kot darilo ce ti bodo ze parcelo dali  je pa res da vsaj pri nas dedujem jaz. Bi bilo smesno da bi kupovala zemljo od njih.

Jaz bi na tvojem mestu absolutno sla na svoje. Najem je neumnost, ceprav je dobra resitev, ce res nimas druge. Na partnerja ne glej!!! Life je tvoj. Kam bos z mansardo, ce dobis siht v Bruslju? Isti k. In tudi ce bi si gradila je najlazje iz mansarde. Da bi takrat pri starsih bila… si na slabsem.

Torej, ce potegnemo crto… jaz zivim v hisi s starsi. Meni ni boljsega. Razumemo se super, z mojim so tudi v ok odnosih  imamo celo skupen vhod, kar bomo sicer na mojo zeljo spremenili, ko ugotovimo kako. Mi znamo komunicirat. Imava zasebnost, kar pa pri nejmu nisva imela. Jaz zraven tasce absolutno ne bi zidala ker so bila ocitanja, da me nikoli ni in da se jih izogibam. Saj sem se jih res, jaz pac ne morem vsak dan opravljati istih ljudi in se pogovarjati o banalnih stvareh. Imam tudi dobro sluzbo in izobrazbo in nismo na istem nivoju. Jih imam zelo rada, ampak se imamo rajsi ce se vidimo 1x na mesec, kot da bi se vsak dan. Tudi trkat ne znajo. Kar pri mojih ni problem ker od kar smo vseljeni sploh gor nista bila.

Premisli kaj si zelis. Jaz vem da v sobi ne bi mogla zivet. Mansarda pa ce ni res sfukana, jo obnovis in ce partner ne zeli bit tam si lahko ti, ko bos prisla z otrokom na obisk. Ali pa oddajate in povrnes stroske posojila starsem. Pri obnovi razmisljaj da je stanovanje popolnoma loceno in bodi skromna. Se da. Kar pogumno.

Nimaš partnerja, potem moraš najti pravega, da mu boš dovolj všeč, da bi bil s tabo v resni zvezi, šele potem, da bi se k tebi preselil. To vse ni nujno zelo kmalu. Če nameravaš graditi na podedovani parceli, tudi vsak potencialni partner ni za gradnjo hiše , ne zna, ni sposoben tega, se tega ne želi, mogoče že ima svoje stanovanje,…