SEVANJE IN PREHRANA

Kaže, vsaj za zdaj, da naj se slabe novice iz Japonske ne bi nadaljevale.

Zadnji požar, ki se je pojavil včeraj, so uspešno omejili, kmalu bo dokončan tudi novi električni vod, ki bo potem pospešeno pomagal hladiti jedrsko sredico namesto sedanjega električnega omrežja jedrske elektrarne, ki je povsem uničeno. To je sreča, kajti če bi prišljo do taljenja visoko radioaktivne reaktorske sredice (ali do samovžiga preveč segretih bazenov jedrskega goriva, ki jih voda zaradi nedelujočih vodnih črpalk brez elektrike ne bi zmogla več sproti ohlajati), bi zadeva dobila povsem drugačne, še veliko bolj smrtonosne razsežnosti. Ker se omenjeni bazeni sploh ne nahajajo znotraj območja jedrske elektrarne, bi se radioaktivnost razširila še toliko hitreje.
Vremenoslovci poročajo, da vetrovi sedanji radioaktivni oblak še naprej zanašajo v smeri Tihega oceana. WHO oziroma SZO, zanimivo, zavzeto poziva k umirjanju panike in k temu, da naj bi ljudje ne širili govoric, da se radioaktivno sevanje širi tudi drugod po Aziji in da se delci v zraku raznašajo naprej, saj to – po njihovem mnenju – ne drži.
‘Zanimivo’ pravim zato, ker je to v popolnem nasprotju z njihovim vedenjem in pristopom v času »pandemije« prašičje gripe. Če se še spomnite, so takrat panično pozivali k množičnemu cepljenju, pa čeprav omenjene pandemije sploh ni bilo, sama gripa pa je bila komaj kaj hujša od navadnega prehlada. Toliko o objektivnosti WHO in o tem, kaj lahko pričakujete od nekoga, ki se tako transparentno prodaja za denar. No, prašičjo gripo so mnogi preboleli, ne da bi sploh opazili, da so jo imeli, in tako je danes več kot 60 % prebivalstva na ta virus že imunega (govorim o prebivalstvu, ki se ni cepilo). Zadnje raziskave pa so pokazale, da so tisti, ki so gripo preboleli, pridobili celo neke vrste superimunost, ki ščiti pred celo vrsto virusov, in tako mimogrede in nevede, pa še brezplačno in brez hudih stranskih učinkov in drugih tveganj cepljenja dosegli tisto, za kar bi se farmacevtska podjetja dobesedno stepla, če bi se to seveda s cepivi sploh dalo doseči.

Narava pač vedno znova preseneča.

Japonska katastrofa je katastrofa nas vseh

Zgodba o japonski katastrofi seveda nima upanja na srečen konec. Planet je en sam, prav tako atmosfera, pa tudi svetovna morja so povezana. Pravila ekosistema so znana. Kar doleti tebe, se pozna tudi meni. Kar se zgodi planetu, se torej zgodi vsem nam. Lahko smo veseli in zadihamo z olajšanjem, če se katastrofa ne bo nadaljevala, če bodo posledice lahko v največji možni meri omejili in če bodo uspeli preprečiti nadaljnje nenadzorovane reakcije. Vendar to ne spremeni dejstva, da bodo radioaktivni delci, ki so bili izpuščeni v okolje, tam tudi ostali in bodo skoraj neskončno dolgo zastrupljali naše vire hrane in vode, saj imajo težke kovine, kot so uran, cezij itd., zelo dolge razpolovne dobe. Poleg tega pri človekovem nemarnem odnosu do okolja lahko z gotovostjo pričakujemo nove katastrofe. Pa pri tem ne mislim samo na jedrske, čeprav so te seveda med najhujšimi, če ne najhujše.
Tudi če se vsa škoda zaustavi v tem hipu in nadaljnjih poslabšanj ne bo, je bila to, po besedah strokovnjaka za jedrske materiale, Josepha Cirincioneja, ena najhujših nuklearnih katastrof vseh časov. Zagotovo se bo uvrstila v lestvico treh največjih (Černobil, Three Mile Island). Čeprav gredo vetrovi iz Japonske že ves čas od nesreče v smeri Amerike in ne v smeri Evrope, bodo morski tokovi slej ko prej zanesli radioaktivne delce v Mediteran in s tem do nas. Ljudje se tega zavedajo in ni me presenetilo, ko mi je pred nekaj dnevi bralka A. sporočila, da je v Mariboru zmanjkalo jodovih tablet, saj so jih ljudje v celoti pokupili. (V bistvu gledam na to kot na pozitiven znak: očitno je prebivalstvo osveščeno glede naravnih zdravil, kajti jod je gotovo prva vrsta obrambe v primeru nuklearnih nezgod. Ni pa edina, zato ne obupujte, če si zalog joda niste uspeli narediti.)

Prednost domači hrani

Radioaktivne snovi bodo množično vdirale v naše okolje tudi z uvoženo hrano. Dobrodošla posledica pa bo, da bomo verjetno sedaj bolj gledali na poreklo hrane in bomo brali nalepke, predvsem svežih živil iz daljnih krajev, recimo sadja, ki tako ali tako ni priporočljivo, saj med dolgo vožnjo do nas izgubi že vse vitamine, povrhu ga pa med potjo še pršijo z raznimi kemikalijami, najprej da zaustavijo zorenje, nato pa ob prihodu na cilj, da zorenje pospešijo in se zadeva lahko čimprej proda. Povrhu sadje obirajo še nezrelo, saj gledajo le na svoj zaslužek in na to, da bi med potjo čim manj sadja zgnilo, ne pa na to, kaj potrebujejo telesa tistih, ki to sadje potem uživajo. Tako žal sadje iz daljnih krajev svoje polne kvote vitaminov, flavonoidov in drugih antioksidantov nikoli niti ne doseže.
Uživanje pretežno domače, avtohtone hrane pa je za telo tudi sicer optimalno in doprinese k našemu boljšemu zdravju in odpornosti.
Podrobneje o zdravljenju posledic radioaktivnosti pa v drugem delu tega sestavka. Da ne boste do takrat brez zaščite, naj že zdaj zaupam, da si lahko pri tem pomagamo z zelo preprosto hrano, kot so jabolka, ajda, čebula, sončnična semena itd. Seveda tudi vse križnice, ki pomagajo proti raku, na prvem mestu je tu brokoli. Prav tako pa zdravilno delujejo cvetni prah, glina, soda bikarbona, himalajska sol (tudi za kopeli!), pšenični in drugi kalčki, seveda pa tudi superživila, kot sta spirulina in klorela. Morsko rastlinje, haloge in trave, se priporoča zaradi visoke vsebnosti joda. In jod je v primerih radioaktivnih sevanj vsekakor kritičen, predvsem zaradi zaščite ščitnice. Ne smemo pozabiti tudi mletega lanenega semena, ki vsebuje med drugim veliko lecitina. Prav pridejo tudi običajni antioksidanti, ki jih je dobro uživati tudi sicer: kakovosten multivitamin, primeren naši starosti in zdravstvenemu stanju, visoki odmerki vitaminov C, D in E, korejski ginseng (Panax) in še kaj. Več o protokolih zdravljenja prihodnjič.
© Zdravje PovejNaprej