selitev iz mesta v manjšo vas – da/ne?
Če je kaj skupnega večini zapisov, da je večina družin danes obsedena z nekimi popoldanskimi dejavnostmi svojih otrok. In da je popoldne vse organizirano okoli tega. Da eni starši zato cele popoldneve prečemijo na parkiriščih ipd.
Jebela, a je konec sveta brez organiziranih popoldanskih aktivnosti otrok, potem ko je otrok tako ali tako ene 8 ur že preživel v sami organizirani aktivnosti med množico vrstnikov in odraslih?
A je tako grozna možnost, da bi otrok preživljal popoldne nekaj časa sam ali v manjši družbi svobodno, kakor mu paše, recimo na vrtu, na travniku, v gozdu?
Jaz tudi nisem za to, da bi mali otroci imeli non stop ene aktivnosti, se mi zdi ena na teden čisto dovolj, ampak otroci niso ves čas mali, ratajo veliko. In hočejo sem, hočejo tja, prireditve, rojstni dnevi, kino, razna druženuja. In so vezani na to, da jih starši peljejo. Pa potem imaš dva. Ne, meni se ne bi dalo ob petih pripeljati na vas in se potem ob sedmih voziti v Ljubljano, da bo šla frajla v kino in potem ob pol desetih spet nazaj ponjo. Ko sem doma, hočem biti doma.
Jaz sem kot mulka hodila vsako soboto in nedeljo drsat, strašno sem imela to rada. Če ne bi bila v Ljubljani, bi me nekdo moral peljati, počakati, peljati domov. Žalostno, a ne, da bi s tem staršem kvarila sobotni in nedeljski počitek. Pa tabornike sem imela in tečaj. Koliko ene vožnje. Vsega tega ne bi imela, če bi me starši zvlekli nekam na podeželje. Pa ni problem, da se tam rodiš, ampak da si pa navajen na mesto in te potem zvlečejo tja, trpljenje strašno. Vem, ker se je to zgodilo dvema znankama. Sta staršem zelo zamerili.
Kvarila? A je kaj lepšega kot preživljat čas z otroki? Ja tudi peljat, mogoče pogledat kako se zabavajo ali pa tisto urco se sprehodit, opravit nakupe. Torej med tednom po službah in za vikend otroci na dejavnosti zato, da starši lahko počivajo. Pa se čudimo kam gre svet.[/quote]
Nisem jaz hodila drsat, da starši lahko počivajo. Halo??? Glih sem jaz smrklja takrat razmišljala o tem, da počivajo, da potrebujejo počitek, nič od tega. Hodila sem, ker sem hotela hoditi, ker so hodile tudi prijateljice. Danes vem, da sta takrat mama in oče lahko tudi malo počivala.
Mi smo drsali na zamrznjeni mlaki…je blo fajn!
Ko sem kot študentka šla v Tivoli in smo drsali pol ure v eno smer, pa pol pol ure v drugo smer, sem rekla adijo! Pa predno sem v stolpnici prišla z liftom iz n-tega štuka dol, pa pol prestopala z ene trole na drugo, pa vmes zmrzovala…
Danes fantje na mlaki pozimi igrajo hokej, poleti pa raste tam lokvanj in šaš.
Jeez, tole je postalo smešno.
Ker vse življenje živim v mestu, kjer mi je vse na dosegu rok (pardon, nog in kolesa, pa tudi mestnega avtobusa) težko pametujem, kako je živeti izven mesta.
Vem, da se veliko mladih družin predvsem iz ekonomskih razlogov preseli na podeželje.
Vem pa tudi, da se jih kar nekaj čez nekaj let preseli nazaj v mesto, ker postane življenje z najstniki na vasi preveč komplicirano.
Gotovo si dala na list pluse in minuse in se pogovorila z družino o njih.
Meni kot velik minus pade na pamet oddaljenost do zame pomembnih objektov (gledališče, knjižnica, služba, šola), posledično nakup dodatnega avgtomobila in stroškov za vzdrževanje ter bencin – pa seveda dnevna migracija, ki lahko družini požre tudi po nekaj ur…
Plus? Čistejša narava, gospodar na svojem, prostor za igro majhnih otrok…
Jaz sem živela v mestu in vasi in poznam obe sceni.
Jaz pa vem za zelo premožne družine, ki so se selile ven na podeželje.
Jaz poznam en kup Ljubljančank, ki razen šoping centrov nikoli ne obiskujejo knjižnic in gledališč.
Jaz sem abonentka Drame, pa živim na sončni strani nad 500 mnv.
Jaz sem pol urce doma, sodelovka pa včasih pred blokom nima kje parkirat, pelje avto v BTC, pol gre pa s trolo domov!
Trenutno živim v Ljubljani, v poštev bi prišla tudi nekatera ostala mesta po Sloveniji, če bi tam oba z možem dobila službo, pogoj je dosegljivost “mestne infrastrukture” – šole, trgovine, telovadnice, zdr. dom, lekarna, železniška postaja, avtobusna postaja, kino,… peš/s kolesom/mestni promet.
Opcijo, da bi šla k staršem v mansardo, sva med drugim zavrnila tudi zato, ker bi to pomenilo minimalno 45 minut vožnje v eno smer, kar je uro in pol na dan.
OK.
Pa poglejmo: moj gimnazijka ima do šole 15 minut peš hoje.
Njena prijateljica iz “vasi” potrebuje od doma do šole 1 uro in pol (peš, avtobus+ vlak).
V gimnaziji popoldnevi v glavnem ne potekajo ob sprehodih, igranju badmintona itd.
Na vrsti je naloga, nekaj učenja, delanja projektov itd.
Sprostitev seveda je – a ne ves popoldan.
Torej, začnite gledat malce dlje od svojega nosu – koliko časa in denarja se zaradi fiksnih idej nekaterih zabije v izpušne pline v prelepo neomadeževano podeželje….[/quote]
Ti gledaj malo bolj od svojega nosa,veš morda tisti ki živijo v mestu še bolj onesnažujejo okolje z avti,predstavljaj si kakšni prometni zamaški so v mestu.Na vasi,pa greš do busa peš,nato pa na avtobus,kar je najboljša alternativa svojemu avtu.Koliko študentov,ki pa živijo v mestu,ali delavcev,pa se vozi od kafiča do trgovine,a oni pa se mi zdi še bolj onesnažujejo okolje.Če tudi je morda sprostitev samo pot do doma,to otehta mesni beton,narava ima svoje velike prednosti.ti pa će si ljubiteljica betona,pa bodo.
Hmm…. bi rekla, da je za manjše otroke hiša z vrtom super, ker so lahko tudi med tednom veliko zunaj. Tudi življenje na vasi je za otroke lahko čisto ok
Ko pa otroci postanejo najstniki jim pa na vasi rata dolgčas – sem poslušala zgodbe sošolk z vasi: edina zabava so bile na skrivaj pokajene cigarete in trava v gozdu in kakšno pivo pa gasilske veselice in kres, kjer te je kašen pijan starejši moški iz čistega dolgčasa zašlatal za rit
dajte no, to je pa res zdravo okolje, a!
Forum je zaprt za komentiranje.