Šel bo…

Moj mož me ne zadovolji. In sedaj raje odklanjam sex kot da sploh grem v to. Sem mu povedala kaj bi rada…kako. On je prepričan, da je z njim vse ok?.

In ne da se mi več. Egoist je v pojstli. Zato ga odklanjam. Vem da bo poiskal drugje in sploh mi je vseeno. Ker očitno mu je vseeno za moje potrebe.

Sem slaba žena? Tut jest si bom poiskala drugje. Prišlo je tako  daleč, da se mi je uprl…prepričan je, da je z mano nekaj narobe?

evo o tem govorim.

zakaj že si s tem v zakonu? če te ne zadovolji si obdržala-pa kako no???

dajte mi to pojasniti?

Mislim, da imaš prav ti. Če si mu izrazila svoje želje in jih ne upošteva, potem žal nista kompatibilna in potrebuješ novega spolnega partnerja, ki te bo zadovoljil. Če si mož najde drugo imaš tudi ti pravico najti drugega. Če se sicer dobro razumeta in vodita gospodinjstvo, družinske obveznosti..potem imejta odprt zakon pa je.

Zato se je pa treba čim prej kresnit, da čekirata seksualno kompatibilnost in po potrebi ne podaljšujeta agonije, ker če čakaš, se lahko pa vmes že navežeš en na druzga in je veliko težje presekat.

Kot na tem forumu radi rečejo, seks je 1% zakona, če štima, ampak 99%, če ne.

Zakon ni samo seks. Če na enem področju škripa, ni nujno da jim tudi ostalo. Lahko sta super par, dobro sodelujeta, samo v spolnosti nimata skupnega jezika. V tem primeru on zanemarja njo in njene želje. Menda ja bi moral najprej za njo poskrbeti, potem še zase, ali? Pogosto ženske enako jamrajo kot avtorica teme.. ni posluha z druge strani, ne glede na pristop in besede, prošnje.. potem obupajo, se oddaljijo, mož najde ljubico, ki ji je pomembno le to, da je enega začapatila, da jo nekdo hoče, tudi če je za nič v postelji, potrpi. Veliko takih vsiljivk se nadeja še materialnih koristi, ki jih same niso znale tekom življenja pridobiti z lastnim trudom. Pa se začne veselica. Ločitev, alimentacija, deljeno skrbništvo, sodišča, csd, delitev premoženja.. kdor to preživi in ostane normalen, vsa čast.

Tudi zato se veliko parov ne loči. Ker ni tako preprosto… Poleg tega pa kje v teh letih dobiš še kaj primernega? Govorim seveda zase, da nisem v vseh +40 letih spoznala nobenega, ki bi bil v primeru moje ločitve samski in bi zanj rekla: e, z njim bi pa bila verjetno kompatibilna. In tako večina žensk. Sploh se pa z leti težje prilagajaš. Na življenje začneš gledati bolj praktično, funkcija fantaziranje naenkrat ne deluje več, ker zaznaš takoj rdeče zastavice pri vsakem, ker imaš že toliko izkušenj, da veš kam bo to pripeljalo s časom. Zato ko zaznaš prve metuljčke v trebuhu, jih utopiš v aperolu in mirna Bosna.

Nekatere ženske začnejo izkoriščati moške za svoje udobje, se ne vežejo čustveno na njih, ker vedo da so prehodne narave in gledajo da potegnejo največ kar lahko – večerje, izleti, potovanja, darila… Ker jih to zadovolji in mislijo da so profitirale. Moraš bit tip za to. Druge si delijo stroške, stanovanje s temi moškimi, da lažje shajajo in spet smo tam..pri prijateljstvu z benefiti. Torej je morda že 80-90% zakonskih zvez  čez xy let samo še dobro prijateljstvo in sobivanje z nekom, ki ga lahko prenašaš.

Zakaj bi se potem katera ločevala? To že ima.