Šef vabi v sezonsko delo, jaz pa iščem drugje

Lani sem imela sezonsko, poletno delo, no pol leta. Odnosi med sodelavci pa obup, šef pa aroganten do kraja. Zgledalo je v stilu: delo vse vikende, razen dveh, in potem vsilil v podpis, da sem delala od pon – petek. Pa včasih začela z delom pa so si namislili, da imam prosto, ker bi pač nekdo drug delal in me poslali domov ali pa, da ni dela, da naj grem domov. Ali pa imela po planu prosto pa so mi en dan prej rekli, da naj pridem v službo in podobno. V glavnem izigravanje. Plača pa za zjokat.

Zdaj pa me sprašuje, če pridem spet delat. Ne vem kaj naj rečem. Itak, da nočem več tam delat. Na vidiku je druga služba. Ni pa še 100%. Če se ne bo izšlo, sem brez. Ampak vsekakor nameravam še na polno iskati, če to ne bo šlo.

Če rečem sedaj šefu ne in potem nič ne dobim… čeprav ne bi več preživela pol leta v tisti službi.

Je pa v manjšem kraju, če ne najdem pravi čas druge službe, bodo vsi vedeli, da sem brez službe, šef zve vse.

Reces ja in potem cakas, ce dobis drugo sluzbo, ce ne, ti drugo itak ne preostane.

Pogodbo pa podpises pred zacetkom dela, itak ti noben ne bo dal ze zdaj pogodbe.

Začetek bi bil maja. Tako, da je še čas. Vendar mi je malce mimo, da rečem ja, čeprav že zdaj vem, da bom naredila vse, da najdem kaj drugega.

S takim užitkom bi zabrusila, da ni šans, da pridem še kdaj v tisto službo… samo, če druge še ni. Sicer mi fajn kaže, ampak ni še 100%.

Vem pa, da ima ta šef težave koga dobiti. Od obiskovalcev sem izvedela, da sem spet nova. Tisti, ki večkrat pridejo, skoraj vsakič naletijo na novo osebo :). Očitno že pred mano niso zdržali več sezon.

Reces ja in cakas, ce dobis kaj drugega.

V cem je problem?

Lani mi je sodelavka privoščljivo razložila kako imajo novo kandidatko, kako jo naj malce uvedem (verjetno je bil namen, da me malce prestraši, v stilu, da imajo nekoga že nagledanega za naprej). Jaz sem bila pa navdušena nad to novo kandidatko :). Samo ona je ugotovila, da ni to zanjo. Vse vikende, med tednom do večera. Nobenega dopusta poleti. Šele novembra dopust.

Ravno gledam en dober film – Sedem veličanstvenih.

Problem je v tem, da tudi, če ne bi kaj drugega našla, ne bi šla tja delat. In, če ne najdem kaj drugega, bom pristala na zavodu za zaposlovanje. In, če bom na zavodu, pa šef enostavno tja pokliče in me oni pošljejo tja delat.

Pa tudi neprijetno mi je nekaj obljubiti, če že sedaj vem, da tega nočem storiti. Ja, je izkoriščevalski šef, krši zakone. Samo jaz pa nisem človek, ki nekaj obljublja s figo žepu.

Ja, potem pa reces ne.

Zakaj je to problem?

Ja, menda boš pa že zamenjala.Zakaj bi delala za male pare s takim nesposobnim, tečnim šefom?

Daj no mir!

Kar pojdi! V neznano stopiti je vedno težko, ampak, kdor ne riskira, ne profitira!!

Ne obstani nekje z majhno plačo , sitnim šefom in odnosi v podnu samo zato, ker se bojiš stopiti naprej!

Kar se pa nove službe tiče : kaj te briga tvoj šef, ki bo takrat že zdavnaj bivši!

Ni vprašanje zamenjati ali ne :). Takoj, ko najdem kaj drugega, bom tisto vzela.

Tudi če dobiš drugo službo, bo šef poklical tja, da te ven vržejo, in boš morala nazaj na sezonsko delo. Nimaš kaj, če ne boš šla tja delat, te lahko odškodninsko toži zaradi povzročitve poslovne škode.

Jaz bi rekla, da pridem, potem pa dva dni pred začetkom rekla ne pa naj se j… tak kot je bil on do tebe, taka bodi ti do njega.

ti reci da prideš vmes išči ko najdeš povej da imaš nekaj boljšega. zakaj bi se vračal nazaj v kačje gnezdo?

Ali pa pač direktno da tam nočeš več delat.

Mogoče bo res najbolje, da rečem, da pridem in potem odpovem.

Preprosto mi mora uspeti, da dobim drugo službo. Res je kačje gnezdo.

Mi pa ni jasno: vedno imajo jamr, da težko dobijo delavce. Delo je pač tako kot je, ampak odnosi pa ni nujno, da bi bili tako slabi. Še manj je nujno, da se šef obnaša tako nesramno. Recimo reče: imamo sestanek ob 15ih, pride pa ob 17:10, brez opravičila. Sicer je tisto čakanje plačano, ampak vseeno. Meni taki odnosi preprosto ne odgovarjajo.

Šef jamra, da ne dobi delavcev, ko jih pa dobi, se pa do njih arogantno, vzvišeno obnaša.

Razmišljam, da bi direkt odgovorila, da ne pridem in navadela kaj vse mi je šlo na živce (vsi delovni vikendi pa pisanje, da sem delala od pon-pet – torej nič nedeljskih dodatakov; nobenega dopusta; pošiljanje domov, ko ni bilo dovolj dela; spreminjanje urnika dela kar tako za brezveze…).

Ti mu reči, da prides, sele ko bos nasla novo, zazihrano sluzbo, mu poves, da ne prides vec in zakaj ne, takrat tud lahko poves, kaj te je motilo, ampak ne na grd nacin kot to dela on, bodi boljsa od njega, ce se spustis na njegov nivo ga bo to se samo podzgalo.

Ja, verjetno bom res tako naredila.

Sicer mi je nekako pod častjo, da sedaj rečem, da bom prišla (kljub temu, da so res kretenski kolektiv in grozen šef) in vem, da nočem več priti.

Res upam, da mi uspe s tisto drugo službo. Če ne tisto pa kaj drugega.

Kdo bi se jokal za slabo, kjer je minimalc, kjer ni nedeljskih dodatkov, čeprav delaš vse vikende in praznike, kjer hodijo po tebi…

Me res zanima, iz katerega konca si…tu pri nas v Osrednji Sloveniji je dela dovolj…

Ha, ha, kje pa je to, da imate dela dovolj? To misliš delo kot čistilka, proizvodnja in ostala dela za minimalno plačo in da šefi hodijo po tebi? Ja, verjamem, da imate takih del dovolj.

Sem se pa odločila, da napiše, da pridem. Potem pa, ko dobim novo službo pa bom napisala, da me zanima še par stvari glede službe: plača, če bo kaj višja, če bo možnsot imeti dopust, če bo možno imeti kak vikend prost in podobno. In potem bom rekla, da pač to pričakujem, če ne pa ne pridem.

Samo hudič bo, če ne dobim druge službe.