Še pomnite, da bi kak film slabo deloval na vas kot otroke?

Jaz naprimer ne znam opisat, kak slabo je na mene vplival prvi Batman pa tisto, ko so malemu Brucu ustrelili starše. Cel film mi je bil neverjetno nasilen. Zarad njega nisem upal po mestu hodit. Pa začel sem se nenormalno bat nasilja, toliko da sem začel obsesirat z njim.

Se mi zdi, da sem takrat dobil sem to namišljeno bolezen, ki jo imajo razne Janše in Roze Luksemburg in Šarci in ostali marksisti, ko jih dobesedno lovijo razni Hadrijani v vsakih sanjah. Ko dobesedno iščeš svoj strah, ki te bo naredil v žrtev. Janša je recimo sam sebe nardil v to, kar mrzi (klen slovenc, desničar, nostalgik po avstro-ogrski). Folk je začel prav kolesarit proti temu, kar on mrzi. V kak čuden svet te uvedejo, samo da so validirani. Oni delajo svojo realnost in ti moraš sodelovat v njej, da so oni za en moment happy.

Kaj če bi pa raje marksizem naredili nelegalen, da ne sifonirajo vseh teh svojih bolnih osebnih problemov v vse glave?

Ker res… Tnx for sharing and demonstrating your nightmares v moje otroške možgane, Tim Burton. Samo da si ti validiran lej. Tak ko so tebe dedki pa starši strašli, tak moreš ti mene.

Oni te pač hočejo spremenit v njih, v to njihovo izkušnjo s Hadrijanom in v njihove Kafki podobne izkušnje osamljenosti v stari Avstriji/Nemčiji. Še posebej delajo to katoliki z svojim Bogom YHWH-etom pa svojim zemeljskim trpljenjem. Raje jim samo reči – adijo, prosim spakiraj kovčke pa odstrani se od mene. Drugače boš mel epske težave v življenju. Tako komunisti in katoliki se na enak način počutijo žrtve. Vidiš komunista pa samo jamra in ga lovijo namišljene fantazme, pa hodi z biografijo Nikole Tesle okoli ker je bil opresiran od Edisona? No na njemu je bil storjen zelo učinkovit job. Med 13 pa 18 letom je sedel ob TV in v svojo glavo dobival bedarije. Zdaj je pa vse to s telefoni še 100x bolj ucinkovito. Kdo sploh rabi katolicizem kot opij za ljudstvo, če lahko opij postaviš 2 cm od oči vsako jutro. To na kar ti veselo čakaš po življenju, to je že stari opij.

Po teh ključih tud prepoznaš, da je vsa ta virus-cepiva-ukrepi scena popolnoma marksističen pojav in še eno bolno hekanje realnosti.

Marksizem je treba klasificirat kot bolezen. In ljudem, ki za to boleznijo bolujejo, pomagat. Jaz ti z veseljem pomagam. Pridi na moj tečaj. Bojda resnica in fakti ne pomagajo na demoraliziranem človeku… Moje metode ti bodo morda pomagale. Subvertirali bomo tvojo subvertirano inteligenco, se osredotočili na tvoje otroške izkušnje, ko te je marksizem prvič našel. Marksizem se je linearno vzpostavil s tvojim življenjem, recimo ti si se igral pirate s prijatelji, in marksizem je prišel z Goonies… Torej najprej s prijaznim, pristopnim obrazom, potem pa se začne subverzija. Našli bomo to linearno črto še pred subverzijo in se osredotočili na pristno tvoje izkušnje v življenju, da boš črpal iz njih in ne boš črpal iz namisljenih izkušenj drugih. Nekdo ti je narisal namišljen svet, našli bomo pravi svet, ki si ga čisto pozabil, svet prijaznosti in domačnosti. Pol pa pač z elektrošoki preprečujemo relaps.

Kaj pa kak vaš film? Mad Max, Lethal Weapon? Ste vedeli, da so ljudje na filmu igralci, ko ste bili mali? Jaz sem videl Gary Buseya v dveh filmih in mi to ni bilo jasno, ker je umrl v Smrtnonostnem orožju… Pa mi ni bilo jasno, kako to, da je živ v drugem filmu 🙂 Ha ha.

Ne, nič takega.

OP te muči OCD? Pogovor in zdravila pomagajo.

Kaj pa vem… partizanskih nisem maral, mi je pa dal mesi, mesi, neće ništa ti škodit, mal za mislt…

Name sicer ne, jih pa poznam precej, na katere je deloval Mi, otroci s postaje zoo ravno obratno od namena.

Machbeth (Polanski)

Sem si izmislila, da rabimo za solo, pa mi je bilo potem zal.

Iz enakega modela ulit “Seven”, sem bila tudi cisto premlada, ko sem ga prvic videla.

Take filme o morskih psih ljudožercih otroci ne bi smeli gledat. Od takrat naprej se za vedno bojim morja in globine.

Isto 😀

Res je. Tudi mene privlačil ta svet kot magnet. Pa eno Avo iz Celja iz Kluba Kljub tudi.

To mamo nekaj v sebi eni.

Vse grozljivke, čeprav sem jih pogledala minimalno.

Mi otroci s postaje ZOO.

Z ocmi 14 letnice sem videla kul mladino, ki je pocela kar zeli. Lutala cele dneve in poslusala Bowia.

Nekako vsi ti otroški božični filmi in Disney filmi in risanke … Ampak bolj v smislu učenja toksičnih odnosov zdaj, ko pomislim nazaj in gledam z odraslimi očmi.

Pač ta klasika Sam doma – zelo priljubljena, vsi imajo radi in upam, da nikomur ne uničim lepih spominov:

Zgodba je o fantku, katerega starši in družina nimajo dovolj radi, da bi se spomnili, da so ga pozabili doma za božič in šli na družinske počitnice brez njega (kot da ni vreden biti del družine), in mu vlomilci vlomijo v dom (doma nisi varen), medtem ko nihče od sosedov nič ne opazi ali pokliče 113, on pa tudi ne zaupa sistemu , sosedom, drugim družinskim članom (npr. Babici, dedku) dovolj, da bi sam poklical in starše zašpecal (beri prijavil zanemarjanje otroka)….

Tom in Jerry (risanka) – ubogi mucek. Tudi vsi ostali filmi o trpljenju živali (tudi, če je samo odlomek za dramatičnost) so meni grozni.

Vse te Disney : Bambiju en ustreli mamico, Ariel se odpove glasu, da bi bila všečna fantu, Sneguljčico en zastrupi, rdeča kapica gre sama po gozdu k babici (tako kot bi danes en otrok prečkal avtocesto)…

Pač vse zadeve za otroke so (vsaj iz moje mladosti) zelo toksične brez starševske obrazložitve. Nekako se mi zdi ful dobro, da se npr. Otroku predstavi npr. S Sneguljčico, da se ne sme jemati hrane od neznancev ali koncept izgube starša z Bambi, ampak ene stvari so samo grozne. Npr. Večina božičnih filmov je na principu, da en srečen dan z družino odtehta ostale 364 dni, ko so alkoholiki ali nasilneži.

Vsi govorijo “pogovarjajte se s otroci” pa tako malo ljudi ve kaj to pomeni.

Dolga pot domov – mi je za vedno pustil neko žalost. Žrelo – strah prrd morskimi psi, morjem.

Očim – je tudi vplival name.

Bolje bi bilo, če e bi v otroštvu in mladosti gledala samo komedije. Prekleta televizija.

Pa dobro, no… Se hecate ali resno mislite?

Tudi sam sem gledal Otroci s postaje Zoo, pa bral tudi in čisto razumel in se strinjal s poanto. Samodestruktivno vedenje je bilo sicer privlačno – a samo kot imaginarna ideja.

Enako z Žrelom. Gledal – in videl kako trapasto je narejeno, potem sem mogoče par ur bolj gledal okrog sebe pri potapljanju in plavanju – avto je bil ves vpliv, kar so ga te zgodbe zmogle.

Meni je najbolj ostal v spominu Očka. Ne vem, kakšen je original angleški naslov. Gre pa o enem izredno surovem očetu, ki maltretira ženo in otroke, ki ga potem žena na koncu ubije. Ker je bil moj oče tudi kar precej tiranski, sem to še bolj osebno doživljala.

BRAVO! S tem da imajo Disneyeve risanke polno pedofilskih prizorov!!

Razni balkanski filmi, ki tako patološko prikazujejo spolnost. Isto je z Otroci s postaje Zoo.

Ti pa, si eno paranoično bitje.

@za uno anonimno, polno strahov v filmu sam doma

Ns ravno film. Temvec dokumentarec o delovanju udbo mafije. Kako je ta tajna  organizacija grenila ljudem zivljenja.