Se partner spreminja ali jaz sele zdaj odpiram oci
S partnerjem sva skupaj 8 let, v tem casu so se nam rodili trije otroci. So se vedno majhni, pa vendar odrascajo, po prvem porodu sem nehala delati in bila 7 let doma. Sedaj ze eno leto delam, vendar to parnerju dela veliko tezav. Pravi da zaradi mene on zanemarja svoj posel, ceprav delam vcasih 5-10 dni na mesec, takrat mora pac on odpeljati otroke v solo in vrtec. Denarja doma ni na pretek, vendar ne zivimo v nekem pomanjanju. Za kaksen luksuz seveda zmanjka. Sedaj pa vse vec opazam da je denar partnerju tako pomemben, da si se kksnega lepega vikenda ali dopusta ne smemo privosciti, saj se bo denar porabil in njegov strah da ga ne bomo imeli dovolj.
Ne vem ali sem jaz cudna ker se mi zdi ustvarjanje spominov bolj vredno kot karkoli drugega? Ali ima on prav? Da je treba biti samo doma, placevati poloznice, jesti in piti. In tako iz meseca v mesec? Vsi ze od zacetka pravijo da je skrt do drugih in sebe, jaz pa to sedaj opazam vse bolj in bolj.
Res je pa da sama ne zasluzim se dovolj, saj sem s poslom sele dobro zacela in sele letos pricakujem kaksen dobicek in pozitivne rezultate. Ampak tudi to je tezko delati, ce ti nekdo vsakic ko delas nabija obcutek krivde.
Pocutim se zgubljeno, ali poslusati sebe in delati kar me osrecuje (posledica-slabi odnosi doma) ali biti se naprej podlozna zena, mama, za voljo “srecne druzine” (posledica-depresija)
Partnerstvo – po moje – pomeni tudi to, da se prebijeta do skupnega stališča. SKozi vsa pregovarjanja, različna mnenja, strahove, projekcije, načrte, itd – debate iz dneva v dan, meseca v mesec… dokler ne prideta do tistega, kar je sprejemljivo in skupno obema. Potem se pa tega držita.
Če nikakor ne najdeta skupne točke, kljub letom pogajanj… pa mogoče nista za skupaj.
Zgubljena461, 19.02.2022 ob 20:47
S partnerjem sva skupaj 8 let, v tem casu so se nam rodili trije otroci. So se vedno majhni, pa vendar odrascajo, po prvem porodu sem nehala delati in bila 7 let doma. Sedaj ze eno leto delam, vendar to parnerju dela veliko tezav. Pravi da zaradi mene on zanemarja svoj posel, ceprav delam vcasih 5-10 dni na mesec, takrat mora pac on odpeljati otroke v solo in vrtec. Denarja doma ni na pretek, vendar ne zivimo v nekem pomanjanju. Za kaksen luksuz seveda zmanjka. Sedaj pa vse vec opazam da je denar partnerju tako pomemben, da si se kksnega lepega vikenda ali dopusta ne smemo privosciti, saj se bo denar porabil in njegov strah da ga ne bomo imeli dovolj.
Ne vem ali sem jaz cudna ker se mi zdi ustvarjanje spominov bolj vredno kot karkoli drugega? Ali ima on prav? Da je treba biti samo doma, placevati poloznice, jesti in piti. In tako iz meseca v mesec? Vsi ze od zacetka pravijo da je skrt do drugih in sebe, jaz pa to sedaj opazam vse bolj in bolj.
Res je pa da sama ne zasluzim se dovolj, saj sem s poslom sele dobro zacela in sele letos pricakujem kaksen dobicek in pozitivne rezultate. Ampak tudi to je tezko delati, ce ti nekdo vsakic ko delas nabija obcutek krivde.
Pocutim se zgubljeno, ali poslusati sebe in delati kar me osrecuje (posledica-slabi odnosi doma) ali biti se naprej podlozna zena, mama, za voljo “srecne druzine” (posledica-depresija)
Za otroke in dom si očitno več ali manj skrbela ti.Do sedaj.
Zdaj , ko bi moral on poprijeti, jamra in stoka .Bo pa že peljal otroke v vrtec, saj je oče.Zaradi tega ne trpi njegov posel, ampak ON TRPI.Ampak – to je NJEGOVA JUTRANJA NALOGA:Ki jo je sposoben izvesti, samo se MU NE DA.
In zdaj se izgovarja.
Otroci so od obeh in tudi ti imaš pravico, kot on, da greš v službo in da si delo z otroki razdelita.
Moj sin ima tudi tri predšolske otroke in vse tri zjutraj zrihta in pelje v vrtec.
Tako je prav.In tako bi moralo biti tudi pri tebi.
Bo kar moral poprijeti.Ker bodo med vama nastale zamere, ti boš sama za vse in jezna nanj.Ne more ti vsega naprtiti in živeti nekakšno samsko življenje, kot da je vse na tebi, on pa lepo fura svojo kariero.
Kaj pa tvoja kariera?
Vso pravico imaš do nje!Kaj pa če se čez 10 let razideta?
On bo imel dobro službo, ti boš pa nekje zadnja metla s slabo službo in plačo…Ohoho, bratec, to pa ne gre.
Vse delo se deli na pol!
Če ne zmore, če ni ZA, zakaj ima potem ženo in otroke?
Naj bi se sam sprehajal po svetu in fural svoj lajf.
Zdaj je treba biti odgovoren mož in OČE! In pomagat pri vsem delu doma.Da se menjata povsod.Enkrat ti, enkrat on.Pri otrocih in povsod.To je družina, to je odgovornost.
Če bi bil moj sin, bi mu jih že nabrenkala!
Ne pusti se in nikakor ne bodi podložna! Če bodo doma zato slabi odnosi in slaba volja, bodi močna in NE pusti se! Jezna boš in razočarana in nekoč ti bo zelo žal.
Ker če boš samo doma podložna, te mož ne bo čisto NIČ bolj spoštoval.Ne, ne…ti moraš imeti svoj denar in svojo službo, on ti je pa DOLŽAN pomagati.
Povej mu to…najprej lepo in če ne misli pomagat, potem z njim nimaš prihodnosti.
Tudi jaz sem spokala s tremi otroki.Bivši je isto delal kariero, čakal z dvema levima rokama , kdaj bom zrihtala otroke.Isto je bil škrt za družino, ni odprl denarnice.Samo zase .
Sem odšla od njega.S tremi.In mi ni bilo nikoli nikoli žal.
Je bil pač nesposoben za družinsko življenje.Otroci so zrastli, ob delu sem študirala in danes imam dobro penzijo.
Ne daj se!
Bila si 7 let doma, zato ker pač imaš vulvo, ki jo tvoj polni. Nobena ženska ne bi prenašala moškega 7 let doma!! To si zapomni. Si ena navadna lenoba.
Oseba, ki napiše kaj takega, nima trohice spoštovanja, je nesramna , zahrbtna in ne -vzgojena.
Svinjarije, kot je ta, si upa zapisati samo na anonimnem forumu, tam, kjer se je treba pokazati in podpisati, pa izpade lepo hinavsko in prijazno.
Taki pizdunčki niso vredni, da jih pes povoha.
Zato se na tvoje pisanje ne bomo ozirali .Vzemi tabletke za pomiritev, pa idi spat.
Pa moje sožalje tvoji mamici, ki ima tako sfušano detece.
Življenje z škrtuhom je zelo težko. Če si že prej to od drugih zvedela potem zdaj vidiš, da se je to samo potrdilo, da je škrtuh. Za njega normalno, za ljudi okrog njega pa lahko zelo težko. Delamo in zaslužimo zato, da imamo nekaj zdaj od tega in nekaj za prihodnost. Živimo zdaj, v tem trenutku. Kaj bo čez pet minut, ali bomo živi itd. ne vemo. Torej za življenje potrebujemo ravnotežje tudi pri porabi denarja, da lahko uživamo zdaj in smo tudi mirni za prihodnost.
Nik 419, 20.02.2022 ob 07:18
Prej ko si sedem let ležala in lenarila doma pa se nisi nič pritoževala…?
A sedaj naj pa on dela še namesto tebe, da boš ti imela dovolj časa za svoje neumnosti. Pa morda si boš lahko omislila še ljubimca?
1.Ali si bolan v glavo
2.Ali imaš še mlečne zobe
3.Ali pa si zlata ritka, ki ne ve, kaj je življenje
Ležiš in praskaš se po riti TI in misliš, da se ženska s tremi otroki doma praska, kot se ti zdaj.
NE komentiraj, če nimaš blage veze o stvareh, ki se mu reče : ŽIVLJENJE.
Takole sem bila jaz 3leto doma. S tremi otroki.
Krasna sluzba me je cakala
Dvoizmenska.
Partner sp.
Nisem imela sans da se zaposlim. Ker me je partner stlacil v kot.
Ni zelel da grem v sluzbo, ker on ne bo sam sebi v zep pljuval. Da bo,ce bo moral pop imet otroke,manj zasluzil.
In nikakor ni hotel slisat .
Tako sem ostala doma.
Danes: on s penzijo
Jaz brez
Vsakodnevno zajebavanje.
Avtorica.
Ne popuscaj. Hodi v sluzbo.
Spomine,ce jih ne zeli,jih delaj sama z otroci. Pa magar v parku.
Z mislimi se prestav 10let naprej.ce bos doma ostala.
Ali pa 10let naprej ce bos delala.
Kaj je boljs.
Erika, meni je zanimivo, kako je nekdo v neki drugi temi, kjer se govori o tem, kakšno imamo mnenje o tem forumu, vse take označil za levičarke, kot da desničarke (to so njegove oznake, jaz ne delim ljudi na leve in desne) ne morejo razmišljati podobno ali enako kot levičarke (takoimenovane po njegovo). 🙂 Oziroma, da so na forumu samo levičarji, desničarjev pa ni (spet deljenje, na katerega se poživžgam). Kot da nismo v 2022. Ženska lahko dela, če hoče. Zakaj se na te pravice nihče ne pritoži? To je nekako “tiho” kratena človekova pravica.
Zelo pohvalno za mamo, da je vztrajala doma ob otročkih vse do te njihove starosti. Če so bili odnosi v družini urejeni, imajo ti otroci veliko možnosti, da odrastejo v dobre, odgovorne in ljubeče osebe. A ker je sedaj zgodnje otroško obdobje mimo, je napočič čas, da postane očetova avtoriteta vse bolj vodilna pri vzgoji. Ob tem bi moral izkazovati svojo ljubezen do otrok tako, da ljubi njihovo mamo. To je edina in prava vzgoja – z vzgledi. Ali je on dovolj opremljen za to dvojno vlogo? Menim, da ni.
Na tej točki uravnoteženja je torej nastal problem. Ta moški ne zmore, noče in ne zna sprejeti svojega očetovskega poslanstva. Pogovor med njima bo morebiti še dodatno razgalil njegovo nezmožnost, kar ga bo še bolj porinilo v ozadje, zato noče ustrezne komunikacije oz. artikulacije. Mati otrok se tega zaveda. Čuti, da oče tega prostora ne bo zavzel. Zato bo morala čimprej poiskati strokovno pomoč. S tem bo najprej rešila sebe, da bo lahko rešila otroke in na koncu morebiti še družino. Uspelo ji bo, če bo pogumna, modra in odločna v nameri, da se ozavesti … on se bo moral prav tako odločiti sam zase, ali pa se že je …
Joj moški! A vi res mislite da je ženski, ki ostane doma fajn? Jaz imam tri otroke in skos delam, pa če bi morala doma ostat bi mi ga pomoje utrgal. Če mislite da je to full fajn, vam predlagam da malo menjate z žensko za kak mesec, pa da vidimo. Midva oba delava za družinski podjetji in možu je kar samoumevno da jaz peljem otroke in jih hodim iskat, peljem na dejavnosti in se ukvarjam z njimi in šolo cele popoldneve. On pride domov ko pride, pa ni važno ali imam jaz na podjetju več dela tisti dan kot jaz, on si najde pomembnejše delo. Da ne govorim, da ima poleg dela v firmi še hobije, med tem ko se moje življenje zadnjih 9let vrti izključno okoli otrok in o hobiju ne upam niti sanjati. In ko gledam zaposlene je to kar nek standard pri moških. Ni ga bolj pridnega delavca, ki si želi delati nadure kot tistega ki ima doma male otroke. Jaz bi pa z veseljem kdaj menjala z njim in delala magari do večera. Pred kratkim sva bila en dan sama in sem delala od jutra do večera in je bila to prava sprostitev. Tako da če kdo od moških misli, da je skrb za gospodinjstvo, varstvo predšolskih otrok in učenje dveh v 1.triadi v teh časih lenarjenje, ga z veseljem menjam.
8 let sta bila skupaj in sta bila tako zaposlena z rojevanjem, da sta izgubila stik.
Pogovarjajte se z njim in poskusite ugotoviti, zakaj tako razmišlja. Trije otroci so veliko breme in mogoče ima v podzavesti strah, da ne bo mogel preskrbeti svoje družine, če ne bo delal in če bo denar zapravljal za “nenujne” stvari. Ne vztrajajte samo pri tem, kaj vi hočete, ampak poskusite razumeti tudi njega.
Žalostno se mi zdi, da se takoj najdejo ljudje, ki obsojajo ali njega ali njo. Sama lahko iz lastnih izkušenj povem, da takrat, ko imam manj dela in so prihodki manjši, padem prav v depresijo, ker se bojim, da ne bom imela za preživetje. Bila sem že na dnu, ko nisem mogla plačati prispevkov in sem imela davčne izterjave in se tega tako zelo bojim. Tudi če imam obdobje, ko imam ogromno dela in pride potem prost teden, imam slabo vest in me je strah. Moj partner pa vztraja v bedni službi. Ko se je firma delila, je ostal v delu, kjer prej ni delal in se je moral prekvalificirati. Poleg dela, ki ni bilo po njegovi izbiri, še bedni odnosi v kolektivu. Čeprav bi s svojo pridnostjo in pripravljenostjo učiti se, lahko dobil kakšno drugo delo, ni upal reskirati in dati odpovedi. Rekel je, da če ne bi imel otrok, bi se odločil, tako pa se boji tvegati, da bi ostali brez prihodkov.
Najini strahovi izhajajo iz podzavesti, ker sva imela v preteklosti (on v otroštvu, zapustil jih je oče) slabe izkušnje. Poskusite ugotoviti, zakaj ima vaš mož strah, da ne boste zmogli, če bo on manj delal. Pogovorita se o tem, mogoče postavita neke cilje, kdaj si boste privoščili potovanje. Na primer midva imava škatlo, kamor dava denar, ki ga zasluživa z dodatnim delom ali prodajo otroških stvari na bolhi. Zbira se počasi, ampak toliko, da si s tistim privoščimo lep dopust. Za naju je denar iz škatle v mislih že porabljen, ne računava nanj za druge stvari, tako da tudi na dopustu ne šparava, ampak si privoščimo toliko, da denar porabimo brez slabe vesti in brez strahu da bomo porabili preveč, da ne bo dovolj za mesečne stroške. Tudi vidva z možem si lahko ustvarita nek črni fond, kjer zbirata denar, ko pa se nabere lep znesek, ga porabite za doživetje. Mogoče ste lahko tudi malo bolj potrpežljivi do takrat, ko se bo vaš posel dokončno vpeljal, da boste prispevali v družinsko blagajno in bo mož dobil občutek, da boste preživeli tudi v primeru, da on ne dela cel dan.
Seveda pa ne pozabite na pogovor, poiščite trenutke, ko sta sama, brez otrok in se takrat pogovarjajta,pa ne samo o problemih, ampak tudi kaj lepega, sproščujočega.
Zelo podlo in egoistično, ker samo to vidiš kar si napisal. Za take manipulatorje in izkoriščevalce je to značilno…vidijo samo to kar hočejo in vse sebi v prid obrnejo. Njeno delo in žrtev pa tako ne vidi, ker to ni nič vredno…če bi pa on to počel bi pa bilo to najtežje delo na svetu…če pa ena ženska je pa to ničvredno. Primitivec…upam, da ostaneš sam celo življenje.
Forum je zaprt za komentiranje.