Se lastnosti “dober ljubimec” ter “dober mož in oče” večinoma izključujeta?

No, to sem nekako v tem stilu prebral nekje na teh forumih. Vsekakor sam tega ne bi vzel kot pravilo, da pa to neredko drži, bi si pa kar upal trditi. In če je tako, potem je morda prav to tudi izvirni greh težav marsikaterega zakona, le da si tga dejstva morda partnerja ne priznata – niti samemu sebi ne, temveč se pretežna krivda za pomanjkanje seksa in tudi druge težave največkrat raje vali bolj ali manj izključno na drugega.

Mislim, da bom tudi dober oče, tako da bi rekel, da se ne izključujeta. :)))

Prebere se marsikaj. Na forumih so to zapisana mnenja, izkušnje in opažanja drugih. Tudi pri literaturi, ki se dotikajo odnosov, zavzeme avtor določeno stališče, za katerega pa ni nujno, da se z njim strinjamo. V neki reviji je brala znanka, da narava poskrbi, da se najdeta osebi, ki sta kot starša najustreznejša kombinacija dednih zapisov – če bi odmislili ta vidik, bi nam na pot prišel drugačen partner. Kaj je res?

Pomembno je le tisto, kar čutiš ti. In zase lahko rečem, da bi težko spoštovala in se navezala na osebo, ki ni dober mož in oče. In kot pravega ljubimca si ne znam predstavljati človeka, ki bi želel biti z mano ‘zgolj za eno noč’ – ker je za dobro ‘izmenjavo energij’ potrebna tudi čustvena povezanost.

Umetnost pa je gojiti tak odnos, da ne zamre tista privlačnost, ki vaju je pripeljala skupaj in ki pokaže pravo vrednost takrat, ko odrastejo in odidejo otroci (s katerimi sta v tem času delila svojo ljubezen). Ker oživi se lahko le plamen, ki ni popolnoma zamrl.

Po temah na tehle forumih bi res lahko rekli, da je loterija dobit kombinacijo vsega (velja tudi za moške – da dobijo dobro ljubimko, ženo in mamo v istem paketu).

V resničnem življenju pa glej, koliko zrelih parov se smehlja drug drugemu, pa bo statistika morda realnejša.

ne, ne izključujeta se in v glavnem, ne priznamo si. zopet, nikakor se ne izključujeta.

tukaj bi potrdil metulkino mnenje, k sodobnemu verjetnostnem pristopu opazovanj “nevarnosti” zakona.

“kao nevarnost” > statistična obdelava > privzeta stopnja rizika

sicer pa je človek, kot ekonomsko bitje, vedno racionalen, 100% kompatibilnosti v zakonu ni za pričakovati.

meni se zdi, da mi doma, kao mora žena, z nižjim libidom “ponujati” seks, moje nasilje,ali izsiljevanje, nevredno mene in nje.

sicer pa malo humorja. večkrat se vprašam, zakaj nas je bog dal približno enako število, tako moških ko žensk.
verjetno zaradi spolnih užitkov obema, saj bi zaradi nadaljevanja vrste, moški obdelal 10 žensk:))

Kako je večinoma ne vem 🙂

Če pa se te dve lastnosti ne izključujeta…. in še boljš, če ena drugo dopolnjujeta…. potem pa dobimo “idealnega moškega” 🙂

No, no, najprej, da razčistimo tole: takšno “ocenjevanje” je relativno, torej ne biti dober ljubimec ne pomeni nujno tudi slab (enako velja glede moža in očeta). Velikokrat katera od žensk recimo napiše nekako v stilu, da je “tisti prej” bil izredno dober ljubime (celo boljši od trenutnega partnerja), vendar popolnoma neresen in neprimeren za ustvarjenje družine. Torej je bil pri naslednji izbiri sprejet nekakšen kompromis. Kako je s kompromisi velikokrat skozi staž pa morda vsi vemo. Poleg tega je takšna ocena vedno dana z vidika percepcije posameznika. Torej, če je nekdo za nekoga ne ravno dober, to nujno ne pomeni enako za nekoga drugega.

Vsekakor in hvala bogu, da je tako.

Izključujeta se sigurno ne.
Je pa vse relativno.
Če je moški dober ali slab ljubimec, je to odvisno od potreb ženske.
Če je ženska zadovoljna z manj oz. z 3 krat na mesec, potem ni problem biti dober ljubimec. 🙂
Podobno je z vlogo očeta..Lažje je biti dober oče, če imaš le enega otroka, kot pa, če jih imaš tri.

V tem primeru je ženska tista, ki presoja in sodi. In če je sama s sabo nezadovoljna, bo težko s kom drugim.

Robi, oprosti, to je neumnost.

To je pa še večja neumnost.

No to je pa res.

Katenjka…Zakaj ti to doživljaš kot neumnosti ?
Meni se zdi logično lažje zadovoljiti žensko, če rabi le trikrat na mesec, kot pa, če rabi vsak dan.
In za zahtevnejšo žensko bo manj dobrih ljubimcev. In vprašanje je namenjeno ženskam.

Če se dva vzameta zato ker jima gre dobro v postelji… potem se zadeva zelo kmalu konča z slabim očetom in še slabšim ljubimcem, ko se “nasitita” drug drugega.
Tako potem ni težko znova “nakurit” nekoga novega in na krilih evforije in dobrega seksa verjet, da ta pa bo pravi…. In zgodba se kmalu ponovi, konec znan.

Če sta dva povezana še kako drugače 😉 (pa ne s štrikom, nič materialnega ne mislim 😉 bi pa lahko “uspevalo” oboje v eni osebi in bi veljalo za oba spola enako 😉

Vprašanje je namenjeno vse, čeprav so morda odgovori žensk malo bolj “kompetentni”. Glede evoje teorije pa se tudi ne bi čisto strinja,. ker catch potrebe (samo) trikrat na mesec je lahko tudi v v tistem drugem.

Po odgovorih začenjam počasi dobivat občutek, da se je ob tej temi moški del forumašev malce ustrašil za svoj “stas in glas”. :-)))) Pa brez panike. Smo že navedli tudi “izhode v sili”.

No, prosim, da ne hodimo v nasprotni ekstrem. Je bilo višje omenjeno nekaj popolnoma nasprotnega: odločitev na podlagi drugih “tehničnih karakteristik” in posledično kompromis pri spolnosti. Vendar po določenem stažu kljub temu težave – in to prav v postelji.

(Dobra) spolnost med partnerjima priča tudi o kvaliteti njunega odnosa in splošni zadovolj(e)nosti, kar pozitivno vpliva na starševske vloge, ki jih imata oba.

Treba je le še definirati, kaj je dobra spolnost. To bo pa že malo težje, ker jo vsak doživlja drugače. Nekomu je dovolj, že da mu pride, nekdo pa potrebuje dolgo, nežno predigro, glavni del in potem še cartanje, božanje, pogovor. 🙂

Torej tisti, ki je dober v postelji, ima več možnosti, da bo dober oče ? 🙂

V naslovu je omenjeno le ljubimec in dober mož/oče..
Res pa se lahko isto vprašamo za ženske.

Ne razumem, v čem drugem ?

Torej tisti, ki je dober v postelji, ima več možnosti, da bo dober oče ? 🙂
[/quote]

Dobra oz. zadovoljujoča spolnost ni samo odvisna samo od enega. Sploh pa dvomim, da za žensko, ki si izbere partnerja za očeta svojih otrok, da jo lahko zadovoljiš zgolj s penisom, zelo pomembna je še čustvena komponenta, njun odnos, zaupanost, privrženost, razumevanje, varnost – torej za obojestransko naklonjenost v različnih aspektih njunega delovanja kot partnerja in šele potem kot starša.

V slabem ljubimcu (seveda mišljeno iz percepcije posameznice).

Tu ni kaj definirati. Je bilo že rečeno, da gre za čisto relativne ocene z vidika posameznika ter da nekaj, kar ni dobro, tusi ne pomeni slabo

V slabem ljubimcu (seveda mišljeno iz percepcije posameznice).[/quote]
Misliš, da bi se ženska zadovoljila s trikrat na mesec, če bi bile njene potrebe večje ?
Mislim, da ne. Saj o tem govori sosednja tema.
Ženska se ne bo prilagodila, ampak poiskala drugega. Potreba še vedno obstaja, ne glede na sposobnost partnerja.

Fantje ste preveč zapeli na definicijo dobrega ljubimca. Je namreč ni.

Se mi pa zdi, da na to vprašanje ni preprostega odgovora … ker je zadaj cela zgodovina, pa vzgoja, pa predsodki, pa izkušnje oz. njihovo pomanjkanje … Vsekakor pa se to dvoje oziroma troje ne izključuje (jaz recimo niti dober mož in oče ne bi vzela kot eno entiteto, ampak dve ločeni).

No, prosim, da ne hodimo v nasprotni ekstrem. Je bilo višje omenjeno nekaj popolnoma nasprotnega: odločitev na podlagi drugih “tehničnih karakteristik” in posledično kompromis pri spolnosti. Vendar po določenem stažu kljub temu težave – in to prav v postelji.
[/quote] Na začetku smo bolj ali manj vsi zagreti (m in ž), da ugodimo partnerju, želimo si ga spoznavat, se trudimo zanj in je ob tem tudi nam lepo.
Ptrm pa naenkrat že “vse vemo”, naužijemo se sadov lastnega truda in vse skupaj izgubi tisti začetni čar. In se začnemo ozirat po drugih “modelih” in si dopovedujemo kako so šele oni zanimivi …. Sami sebe lažemi. Tako se začnemo trudit za naslednji “model” namesto, da bi to energijo vlagali v tega, ki je z nami. V vsakem primeru gre energije veliko samo usmirjamo jo nekam v xyz… 🙁

Če bi se s tem ukvarjali od začetka bi lahko kmalu spoznali, da nam nekdo resnično “ni” ali bi se pa čisto drugače obnašal in nam ne bi bilo treba iskati vedno novih in novih “modelov”, da ostanemo v “formi”….

Vendar po določenem stažu kljub temu težave – in to prav v postelji
Postelja je posledica nečesa “odzadaj”, ne vzrok, če jo pa vzameš za vzrok je pa kmalu konec. Tudi potice se človek preobje…

V slabem ljubimcu (seveda mišljeno iz percepcije posameznice).[/quote]
Misliš, da bi se ženska zadovoljila s trikrat na mesec, če bi bile njene potrebe večje ?
Mislim, da ne. Saj o tem govori sosednja tema.
Ženska se ne bo prilagodila, ampak poiskala drugega. Potreba še vedno obstaja, ne glede na sposobnost partnerja.[/quote]

To spet demantira nekaj primerov, spet branih nekje na MON-u: v prvi zvezi/zakonu ženski absolutno ni do seksa oz. ji je zelo malo. S partnerjem v drugih ozirih načeloma narobe nič. Ženska se loči in pozneje zaživi z drugim, pri komur pa doživi pravo spolno prebujenje, v vseh ozirih.

… da še dodam: po njenih lastnih besedah je problem v “nepravem” partnerju, česar pa se po vsej verjetnosti zave šele ob novi izkušnji.