Še kdo ne mara svojega rojstnega dne?

Še kdo tak, ki ne mara svojega rojstnega dne? Jaz bi ga kar črtala iz svojega lafja.

Se mi zdi, da me prav spomni na moje bedno življenje.

Kaj vem kdaj sem bila nazadnje srečna za RD.

Najraje imam, če je možno, da se umaknem nekam v naravo in preprosto pozabim na RD.

Praznujem zadnji dan v letu, takrat se zbere moja in njegova najožja družina.

Skupaj pričakamo novo leto. Super je.

Praznujem vsakih par let, vcasih mi je brez veze, vcasih se mi ne da, vcasih sem sama sebi zoprna, vcasih mi je pa super in praznujem. Odvisno le od tega, kaksne volje se zjutraj zbudim in s katero nogo vstanem.

Jaz nikoli ne praznujem.

Kaj vem kdaj sem nazadnje praznovala. Mislim, da v SŠ, ko smo šle s sošolkami na pico. Torej kakih 25 let nazaj.

Enkrat, kakih dobrih 10 let nazaj, se spomnim, da sem želela praznovat s kolegi s katerimi smo imeli nek skupen hobi. Želela sem pa častiti, ampak, da mi ne bi nosili kakih daril. Plan je bil, da ne bi vedeli za kaj gre :), da si ne bi delali skrbi z darili. Pa je ena vsiljiva vse pokvarila. Bolj sem jih govorila, da nočem feštanja, bolj je vsiljevala pa drugim, da morajo za moje darilo zbrati… v glavnem, še takrat, ko sem želela po svoje praznovati, tako, kot bi si želela s temi kolegi. Je ona vse pokvarila.

Moj RD ponavadi zgleda tako: nič drugače kot ostali dnevi, samo od mame dobim sms, da mi vošči vse najboljše. To je pa tudi vse od drugih ljudi.

Nismo preveč praznična, čustvena družina… Si voščimo kdaj pa kdaj prav na r.d., drugič spet ne, kosilo za družino organiziram, ko mi služba dopušča, če je dokaj blizu r.d. se mi vošči, drugače ne….pojemo, popijemo preživimo lep popoldan… Enako do ostalih članov.  Vsekakor pa tako mi kot moja in njegova družina pokliče na kosilo….v teku leta za vsakega člana, pa če tudi kak mesec, dva kasneje…

Moj sanjski r.d. – spim dokler do 11-12h, potem v miru spijem dve tri kave, pobrskam internet, pogledam tv, mogoče kaj pojem, spijem kavo in kako peneče vino ali whisky … grem v toplo kopel in spat… Ne obstaja telefon in in kogar celi dan ne vidim.

Naslednji dan pa spet akcija, telefon za telefonom zaradi službe od zgodnjega jutra do večera in družinske obveznosti…

Bo če ne prej, ko bom v penziji.

Rada praznujem, a tako, da si vzamem čas zase, razvajanje, kakšen izlet, večerja z družino (najožjo) kje zunaj, čisto neformalno. Kakšnih obiskov na vratih, velikih fešt in podobnih ceremonij ne maram.

Zakaj si ne privoščiš svojega sanjskega RD? Če imaš tisti dan službo, vzameš dopust in narediš točno to, kar si napisala. To pa je ja enosavno :).

Če mene vprašaš, je to najpomembnejši dan tvojega življenja. Ali ga praznuješ ali ne, je tvoja izbira. Če boš čakala na druge, da te osrečijo, bo šel mimo marsikateri dan leta, ne le rojstni.

Jaz imam rada ta moj dan in razveselim se vseh, ki se spomnijo nanj. In ob tem sem letos prvič, v mislih, rekla staršema: “Hvala za življenje.”