Se je kdo selil v Prekmurje ali Pomurje???
k72: veš kako .. jaz ne živim v strnjenem naselju, imam hišo na samem. to mi paše, ker nisem ravno tip človeka za družbo. v kranju sem bila v bloku pa sem imela 24/7 občutek, da se nekaj okoli mene dogaja, tukaj pa tega občutka nimam, ker sem sama. ponoči je vse tiho, gluha tišina je, v kranju pa se je non stop dogajalo. meni je kul, čeprav kot rečeno pogrešam več življenja kar se tiče dela/službe/posla. stvari se odvijajo dosti počasneje kot v ljubljani ali kranju. ampak to je del prlekije očitno. kot krožna križišča in manjko semaforjev. :))
mimogrede: šenčur ima 2000 prebivalcev in je VAS, ljutomer pa je mesto, pa ima tudi 2000 prebivalcev.
zumba: kar se tiče službe bi jaz prej rekla, da imamo tukaj veliko pomanjkanje kvalitetnih kadrovi n posledično imamo podjetja težave tudi pri samem delu (ne govorim o proizvodnji, ker tam se že dobijo, čeprav dobri- pritdni, delovni, znanjaželjnih tudi ni dosti, v tehnologiji, v komericali … na delovnih mestih, ki so bolj zahtevna pa jih po mojih izkušnjah ravno ni. večina gfre v ljubljano ali v avstrijo, ostanejo redki, taki, ki so vezani na zemljo, ki si ne žlijo v tujino. tko da … da ni služb ni dober izgovor za neselitev sem.
V Prekmurju živimo 8 let,ne obžalujem selitve… Predvsem kulinarične dobrote so zakon!
Priložnost za razvoj in podjetništvo je,le vstrajati je treba in si začrtati realne cilje!
Najbolj mi je všeč pripravljenost pomagati človeku v stiski…res nikoli prej nisem videla tolikšne nesebičnosti,kot ravno v Prekmurju…
Pozdravljeni!
Živim v Prlekiji, diham in čutim z njo.Ne ganem se od tod. Tu sem se rodila, tu sem doma, tukaj rastejo moje buče, ki sem jih letos posadila. Možnosti za preživetje tudi za podjetništvo so, če si deloven in ambiciozen. Ni potrebno hoditi na delo v tujino.Ukvarjati se s kmetijstvom pa ti je lahko zgolj hobi, zdrav način življenja in pridelava hrane zase. Ljudje so…no ne bi o njih. Ni več starih časov, ko so sosedje hiteli drug drugemu na pomoč. Žal je tudi tukaj v ospredju človeška nevoščljivost, no včasih tudi hudobija, sosedje se večinoma le še prepirajo okrog mejnikov. Ampak to lahko enostavno prerasteš, živiš v svojem svetu in se ne ukvarjaš z njimi. Uživaš v prekrasni naravi, vmiru, samoti, delu in se prepustiš vročim sončnim žarkom, ter enostavno uživaš v življenju.
Le pridite v Prlekijo.
Forum je zaprt za komentiranje.