Samski stan boljši kot nesamski?

Meni je tudi tako vsec biti samski, jaz sem zelo ponosen na to, da nimam otrok in nisem bil nikoli porocen.
Da ohranjam svojo cistost.
Ne kadim, ne masturbiram, ne pijem.
Se mi zdi, da sem nekaj dosegal v zibljenju.

evo pa še tržna niša v teh časih, ko je težja za službice
Ženske hodijo moškim pospravljati stanovanja, prati, kaj skuhati
moški ženskam urejajo hišna vzdrževalna dela, avzomobil …

vmes, ko sta že blizu se pa še “poštimata”

Tega ne preveč razglašati, če ne bo država uvedla še davek na plačilo v “naturalijah”. 🙂

Tega ne preveč razglašati, če ne bo država uvedla še davek na plačilo v “naturalijah”. :)[/quote]
davek na “samskost” je že bil omenjan … tako, da lahko hitro uredi ☺

To je res, da je malo takšnih, ki so sposobni. Kar pa še ne zanika človeške potrebe po bližini in ljubečem odnosu.
Če to ne bi bila naša osnovna potreba, potem takšni filmi in pravljice ne bi bile zanimive. Zanimive pa so ravno zato, ker nam omogočajo sanjati.

Kar pomeni, da ni problem v tem za kar smo ustvarjeni, ampak v naših prepričanjih zaradi katerih ne znamo uresničiti svojih potreb.[/quote]

Ti jih znaš uresničiti, torej svoje potrebe? Ti pišeš o stvareh, ki ti samemu predstavljajo prepreko in ujetost. In pogosto se mi zdi, da svetuješ ljudem tam in s takšnimi nasveti, ki so zgolj neke opisne, racionalne narave, precej tehnično (če boš to, boš prišlo do tega in tega, morali bi to in to, ker je tako…). Kot da bi hotel sam sebe “reševati” z dilemami drugih, ko jim svetuješ, s katerimi se, se mi zdi, ubadaš enako neuspešno. In besedo “prepričanje” uporabiš skorajda v vsakem stavku, kot si včasih “sprejemanje”. Torej zaradi zmotnih prepričanj ljude trpijo? Kaj so zmotna prepričanja? Pa to ti je recept – ti sam ne veš , kaj moraš – tak občutek sem dobil. 😉

Kaj je sreča? Si srečen, ker zvišuješ EQ? Je res vse tako preprosto, obstajajo univerzalni nasveti pri takšnih vprašanjih, ko se dotikamo smisla, eksistencializma? Odgovore ponujajo le tisti, ki ponujajo srečo kot nekaj trajni produkt – new-age za telebane, hrana za prazne ljudi, prodajna mašinerija .

Človek je tudi žalosten, v dvomih, nesrečen, razočaran, na dnu, se išče – to prihaja v istem paketu kot sreča, ko smo veseli, polni entuziazma, vedro zremo v prihodnost, zaljubljeni, dosežemo nekaj, zadovoljni… Torej povrečen človek je nekakšna uravnilovka čustev, kot spojitev dveh ekstremih stanj, ki jih npr. doživlja človek, obolel za manično oz. bipolarno motnjo, da je 1x kot pod drogami na višku, drugič pa kot v peklu. Človek ni “enopolno” čustveno bitje, malokaj je stalnica pri nas, vse se preminja, menja niha, diha.

Kar iščeš, to najdeš. 🙂

Matjaž…Če ne bi bil preveč obseden s tem “new age-om”, bi razbral, da je ravno avtorica tista, ki išče skoraj popolnost, saj se ne želi odrečti svojim aktivnostim in se prilagajati oziroma imeti občutka, da se mora spremeniti.
Sam pa sem ji napisal, da se je treba nečemu odrečti, če želiš kaj pridobiti, saj ni noben odnos idealen in le vir sreče, ampak je treba na tem delati.

Jaz te popolnoma razumem. Sicer sem bila sama dolgo poročena, zdaj pa sem nekaj let samska. Resnica je, da se navadiš na tako življenje. Počutiš se svobodnega, lahkega. Meni se včasih zdi, da prav fizično občutim zadovoljstvo. Kljub temu pa tudi hrepenim po nekom, ki bi me imel rad in jaz njega.
Ni problem spoznati nekoga, problem je začutiti ga, se zaljubiti. Ta sposobnost se z leti izgublja in jaz se tega bojim.

Nič narobe s tem, da si želiš razmerja, a ne skupnega bivanja. Pač niso vsi za skup živet. Mislim da je bila pred leti ravno na to temo reportaža al članek nekje, se ne spomnim, vem pa, da sta opisovala, kako že nekaj let tako funkcionira, da živita vsak v svojem stanovanju, prespita bolj redko, ostalo pa tudi počneta skup ali pa vsak zase in jima laufa. Takrat sem prvič pomislila, da očitno obstajajo tudi take srečne veze… Nenazadnje se morata na neki ravno veliko bolj ujemat kot bi se sicer, če bi živela skup in zapadla v rutino. Po službi prideš dam in namesto da bi imel kvaliteten čas s partnerjem, se samo počiš pred tv/računalnik, si izmenjaš par besed in greš spat. Jaka kvaliteta 🙂

Pač, ne oziraj se na okolico. Vedno se najdejo ljudje ki bodo temu nasprotovali in iskali znake neljubezni v tem. Ne oziraj se nanje. Živi tako kot ti paše.

Tole IMETI RAD je tisto, kar ženske vedno pokvarite z ljubeznijo, kemijo, metuljčki……….
Res je če se “stari panj” vžge se dolgo kadi, še bolje je, če ga pokuriš počasi. ne smrdi in da veliko toplote.
Ne, ne, ne ponujam se, ali pač, nikoli ne boš vedela, če ne poizkusiš.☺☺☺☺

To niso nemogoči kriteriji in tudi niso prezahtevni. Brez kemije ne prideš skupaj. Brez spoštovanja ne moreš graditi odnosa. Brez zaupanja in pogovora, ki sta najbolj ključna za nadaljevanje zveze, pride najmanj od odtujitve, nepotrebnih bolečin, kregarij, afer… in pri nekaterih do konca zveze. To so zdravi kriteriji!
Delitev gospodinjskih del je fajn, da je, da se samo eden ne počuti, da mora delati vse in da ni cenjen, da se ga ne upošteva… Ne sme tudi biti občutka, da je treba hobije žrtovati,mislim, kjerkoli imamo v vezi občutek, da smo nekaj žrtvovali… ker če se jaz nečemu odpovem, ker vem, da bom dobila nekaj drugega, boljšega, je to OK; če se odpovem, ker se moram žrtvovati, je pa to malo drugače.
To, kar opisuješ, je zdravo razmerje. Če zgleda prezahtevno, je zato, ker ga žal večina ljudi nima. Po statistiki naj bi bilo le 20% parov srečnih…

Tole IMETI RAD je tisto, kar ženske vedno pokvarite z ljubeznijo, kemijo, metuljčki……….
Res je če se “stari panj” vžge se dolgo kadi, še bolje je, če ga pokuriš počasi. ne smrdi in da veliko toplote.
Ne, ne, ne ponujam se, ali pač, nikoli ne boš vedela, če ne poizkusiš.☺☺☺☺[/quote]

Jaz imam pa boljšo idejo – da ne boš razočaran nad mano : organiziraj srečanje samskih monovcev in monovk, pa boš lahko izbiral….:)

Tole IMETI RAD je tisto, kar ženske vedno pokvarite z ljubeznijo, kemijo, metuljčki……….
Res je če se “stari panj” vžge se dolgo kadi, še bolje je, če ga pokuriš počasi. ne smrdi in da veliko toplote.
Ne, ne, ne ponujam se, ali pač, nikoli ne boš vedela, če ne poizkusiš.☺☺☺☺[/quote]

Jaz imam pa boljšo idejo – da ne boš razočaran nad mano : organiziraj srečanje samskih monovcev in monovk, pa boš lahko izbiral….:)[/quote]Kje pa upa…

Hmm, nihče ne želi biti samski. Je pa res težko najti sorodno dušico, še posebej v teh časih, ko nam služba in šola vzameta preveč časa.
Lahko poskusiš na spletnih zmenkarijah kot so ona-on.com, zmenek.si in podobno. Ni ravno idealno, ampak morda je to dober začetek za prvo prebijanje ledu.
Lokali in dogodki so tudi ok, ampak tam malce težko vidiš, kdo je samski in kdo ne.
P.S. Sicer pa se mora ženska le nasmehniti in to je to, vse ostalo naredi narava:)

A lahko nekaj natipkam? Vi samski ste eni veliki zakompleksani invalaidi! Se opravičujem, ampak vse je res!

Ma moje mnenje je , da je samski bit bol kamot, sam velik več ročnega dela je potrebnega. 😉

Kaj je pa s tabo narobe?
Te je mož pretepel, te mogoče vara? Tvoje pisanje je namreč tipično za žensko, ki ima malopridnega moža.

Samskabom in gupi, tudi jaz razmišljam popolnoma enako. Skoraj dve desetletji sem bila poročena, potem samska in spet sem živela nekaj let v zvezi, a sedaj sem prišla do spoznanja, da imajo koristi od zveze in skupnega življenja predvsem moški, ki jim kuhamo, jih peremo, jim pospravljamo, igramo nadomestno mamo pa še vse tisto, kar sta že vidve navedli, spada zraven. Zdaj sem nekako v razhajanju in – mogoče začasno, tega še ne vem – nimam nikakršnega interesa, da bi še s kom živela, če bom le finančno zmogla. Raje bom hodila na izlete in potovanja s prijateljicami ali pa tudi sama, kolikor se bo le dalo.

Čisto odvisno, kakšnega moškega “našlepaš”. Poznam moške, kjer oni kuhajo itd., čeprav je to vaše delo, a ne? :)))

ne samo, da ostanite samski … bodite tudi brez otrok. Glejte kakšno sramoto meni dela prvorojenec ☻

In ker mene ni več pri vas, Ivan je tudi odnehal … ni nikogar, ki bi gradil vrtce, šole, zdravstvene domove … je res, najbolje, da ste samske in samski ☺

Še ena neprostovoljno v samskem statusu quo.

Takole pride, ko se zaljubiš, verjameš v sanje in jih živiš, potem se podre kot hišica iz kart, ker se moški premisli in bi bil raje svoboden v odprti vezi.

In ko greš naprej, minevajo dnevi, meseci in leta in nenadoma ugotoviš, da se zadeva ne premakne iz statusa quo, ker ne srečaš nekoga, ki bi si želel tudi zveze. Začaran krog. Vsak moški, ki ga srečam, ali si želi določen tip ženske, ali odprto vezo, ali zgolj avanturo itd. Da bi se kdo potrudil in vložil v nek odnos, tega pa raje ne. Zato so doma pri starših, ali leteči ali nočejo otrok itd.

Zagotovo so Slovenci kot populacija zelo nesamozavestni in nezreli za veze. Prave moške najdeš morda kje na jugu:-)

Pa jaz sem tu in želim moškega, ne rabim gospodinjca, ne fanta zato, da bom se hvalila, da imam fanta. Pač moškega, ki zna razumeti, se nasmejati, podpirati mene in moje delo, brez ljubosumja, ki ga lahko vprašam tudi za mnenje, in ga lahko pokličem na pomoč, če sem na drugem koncu sveta, da pride pome itd.

Pa lep sonček še danes v srcu:-)

Henni, sicer lepo napisano, ampak, ena napaka. Bolj greš proti jugu, slabše stanje je za ženske. Balkan vključno z Grčijo – ženska je nekaj manj vrednega, ženska je dosti v slabšem položaju kot v Sloveniji. Tako, da vseeno priporočam Slovenca ali kaj bolj na sever.

Po drugi strani pa je tudi vedno več takšnih žensk, ki so jim gospodinjska dela ena sama muka.
Kaj šele vlaganje v odnos…Vsi bi samo uživali. 🙂
Niso samo moški razvajeni.

Robi, moškim gospodinjska dela niso ena sama muka? Iz čistega veslja likajo?

Ravno tako smo veseli gospodinjskih opravil kot ve ženske. 😉