Samomor v srednji soli

Hodim v srednjo solo nisem se polnoletna. Razmisljam o samomoru ker zivljenje pac ni vredno in bi se ga rada cimprej resila. Ima kdo kake predloge ka naj?

Vsekakor se pogovori z nekom, s katerim se lahko pogovoriš. Starši, razrednik, šolska svetovalka, osebni zdravnik, klic v stiski https://e-tom.si/kam-po-pomoc/telefoni-za-pomoc-v-stiski/

Težave bodo takoj lažje, ko jih boš delila z nekom.

Ne, tega delat, verjemi.

Ko odrasteš, postane življenje tako lepo in se svojim najstniškim problemom samo še nasmehneš.

Torej tudi, če ti zdaj ni lepo, ti bo lepo kasneje. Čim manj bodi na spletu,  pa veliko teh najstniških revij beri.

Prosim pojdi do šolske svetovalne delavke. Enkrat, ko si v šoli. V bistvu jo lahko tudi pokličeš po telefonu in se zmeniš kdaj lahko prideš.

Vse bo ok.

Jaz hodim na psihoterapijo. Sem imela hude probleme v življenju. Sedaj sem srečna,  pa se mi je zdelo,  da nikoli ne bom. Bajsa debela sem bila v osnovni, nato še spolno zlorabljena, nato oče alkoholik, mama v depresiji, ocene slabe, ni da ni…

Nato sem zbrala voljo, moč in evo me zdaj… suha, končala fakulteto, dobila službo,  poročila,  dobila otroka. Najsrečnejši človek na svetu sem.

Veš od koga je odvisna sreča? Od TEBE. Od nikogar drugega.

Vse pr men stima. Nimam problemov v zivljenju sploh. Ne zelim si ga enostavno in ne mislim se z njim zajebavat.

Jaz sem imela iste misli v srednji soli. Sploh ne vem, kaj mi je bilo.. Hvala bogu so te misli odsle, nikoli vec nisem razmisljala v tej smeri in danes 30 let kasneje sem se vedno tu, hvalezna za vsak in dan in vesela, da sem ziva in zdrava. Drzim pesti zate..

Seveda imaš probleme.

Samo voljo si izgubila in temu se reče problem.

Glede na to, da si mlada, pač poišči pomoč kje na šoli.  Čustva dajejo smisel življenju. Zdaj … če si ti brez… imaš priblem, verjemi.

Poglej, kje je v tvoji bližini center za mentalno zdravje. Teh je po koroni več. Ne rabiš napotnice. Tam so tudi psihologi.

Zaljubila se boš.  In takrat bo svet naenkrat mavrica. In ti vesela, da živiš.  Res je jeba v srednji. Meni smisel življenja daje otrok, v srednji šoli pa si moraš smisel pač najti.

Ni lahko, ampak ne misli, da se drugi take ne počutijo.  Moraš prilesti iz te srednje šole… boš potem videla lajf… sploh si me predstavljaš.

Daj na netflixu poglej kak film.

Kokice in smokije si kupi. In se cartaj.

Do not warry, be happy je mene tolažil komad še danes se ga spomnim.

Bo minilo, pojdi ven, zjokaj se boš videla da bolje.

Pridejo takšni časi ampak minejo tudi. Ko pogledaš nazaj si misliš, kako težko je bilo in minilo je.

Bo bolje, verjemi. Z mislimi s teboj.

Js pa tak razmisljam ze odkar sem bila otrok. Enostavno zivljenje ni za vsakogar in vsak ima pravico da si izbere ce bo zivel al pa ne. Pac ni okej da nekoga silis ce mu ni.

Meni enostavno nikoli ni bilo do zivljenja. Sploh ne cutim potrebe po njem sam resit se hocem da se ne rabim zajebavat za brezveze.

Te je oče zlorabil?

Kdo drug?

Kot majhno punčko mislim.

Rabim predloge ka naj nardim da bo delovalo ne pa da bom na koncu invalid. Cisto enostavno

A pomisliš kaj na starše, ali bratca, sestro, če jih imaš? Dedka, babico? Kako se bodo oni počutili, če to narediš, kako hudo jim bo, kako se bodo obtoževali, kaj so naredili narobe? Kako bodo imeli uničeno življenje, samo zato, ker tebi ni? Smisel življenja ni samo streči svojim lastnim željam. Pa čeprav je to želja po smrti. Tudi ni smisel življenja samo golo preživetje. Človek je bitje s čustvi, ki presegajo samo borbo za obstanek. Mi imamo tudi sočutje, požrtvovalnost in podobna čustva, ki niso nujna za golo preživetje, oziroma so za to včasih celo škodljiva. Skratka, ne mislit samo na sebe in to, kar tebi paše oziroma ne paše. Pomisli na druge in kako lahko komu pomagaš. Za začetek naj bodo to tvoji domači, nato kakšna uboga sošolka, ki je noben ne pogleda in visi sama v kakem kotu, potem brezdomec, ki mu nameniš nasmeh in toplo besedo… Življenje bo kar na enkrat začelo dobivati barve in smisel.