sama z otrokom na morje..
Pogum velja, jaz tudi nisem ravno voznica, ampak ugotavljam, da pridem pa kamor hočem, sam prej se dobro informiram kam in kako…naj ti kdo podrobno opiše vse ključne točke poti, ti si to zapiši in imej na sedežu, tako da si boš lepo mrmrala, da si sedaj mimo tega mesta, naslednje je xy mesto, da boš vedela kdaj si na pol poti itn.
Vmes se boš lepo ustavljala, malo bosta jedla, malo igrala na kakšnem postajališču, pa bo.
Še komentar glede otrok v avtu – se strinjam, vse stvar vzgoje. Naš pvorojenec, animacija, prepevanje, vse živo…….drugorojenec, brez težav. Ja, priznam, polomili smo ga mi :-))
cevtacvet, kar pogumno.
Tudi sama sem kot samska mama šla že na mnogo dpustov sama s hčerko – od Slovenije, do Grčije. In moram priznat, da so mi ravno ti dopusti v dvoje ostali v najlepšem spominu.
Hči ne prenaša dobro vožnje, hitro ji je slabo… ampak vse se da. Se pač malo večkrat ustaviš in ne dirkaš na cilj.
Animirala pa je v avtu res nikoli nisem. Pesmice je pel namesto mene radio, knjigic gledat ali brat zaradi slabosti nikoli ni mogla, pila in jedla je, ko sva se ustavili, včasih je seveda tudi positnarila, a vse je pozabljeno, ko se pride na cilj.
Srečno!
Obstaja tudi opcija, da gresta na pot zvecer ali zgodaj zjutraj, da otrok zaspi v avtu. Ni vroče in se lahko skoncentriras na voznjo, ce imas problem s tem. Jaz sem sla sama veckrat in v najhujsi vrocini ponavadi naredim tako, da otroka skopam, dam v pidzamo in gremo na pot. Zaspi v avtu in ga nato doma ali na cilju samo prestavim v posteljo.
Sama vedno hodim na morje in to na otok Pag.
Prvič sem šla, ko je bil star 8 mesecev, lepo se pelješ, ustaviš ko je treba,vedno imam vse s seboj, ko spi se vozim, ko je budna- deklica- pojeva, pogovarjava se in kar hitro mine.
Imam pa vedno pred seboj- če gre lahko kdo drug sam, grem jaz tudi, ovinki so pa povsod levi, desni-NI PROBLEMA-sedaj je pa stara ze 5let in greva zopet drugi teden sami- se že veseliva
Lep dopust in kar korajžno
Forum je zaprt za komentiranje.