Res težim najstniku samo jaz?
Prvi letnik srednje. Noce vstsjat vsaj ob 9, namesto ucenja dopoldan skoz preklaplja na igrice,tako da visi v sobi cel dan.
Zvecer pa spet hoce igrat igrice do 10 kar se vedno kregava ker ne neha ob 10.
Znorela bom. Pravi da sem samo jaz tako tecna. Ostali starsi baje pustijo najstnike da delajo kar hocejo…
Pri nas je bilo zadnjič jezikanje.
Sem ji rekla:” Če ne nehaš boš ostala brez telefona!”
jezikanje dalje
” Dva dni boš brez telefona”
jezikanje dalje
tri dni
štiri
.
.
.
šestnajst
potem je nehala jezikat.
danes teče osmi dan brez telefona.
Če se mula ne drži dogovorov, pa se jih jaz 1000{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}
Kje pa… veliko nas je, ki jim težimo.
A po drugi strani – mogoče pa res samo težiš in nič konkretnega ne narediš.
Imam podoben problem – a rečem največ trikrat. Pred zadnjim opomnikom opozorim, da je zadnji – in potem so posledice, razen če dokaže, da so obveznosti opravljene.
Puffff… pa gre mobitel, kabel od računalnika ali kaj enako bolečega – dokler ni opravljeno.
Včasih je kar težko verjeti, kako hitro in učinkovito je potem vse opravljeno!
Včasih popustim. Če imam slab dan…. mogoče ukrepam še prej. Včasih pa tudi čisto spregledam in pustim da gre cel dan po najstniško, če le ni preveč očitnih ali nepopravljivih posledic.
A to ste vsi doma, da imajo skoz kontrolo? Moj je že sam skapiral, da je šola njegova skrb, da ima da jo nardi in da je od njega samega odvisno kako bo do tega cilja prišel. Če nima zooma, pa kolkor mi pove, spi do desetih. In kaj potem? Na njegovem mestu bi jaz tudi. Pa joooj prejoj, v teh casih, ko mladina sploh ne kuha, ze kosilo zacne pripravljat ali pa celo skuha. Velikrat sem tu gor zase prebrala, da sem nikakva mat, ampak ocitn take nimamo tezav z otroci. Glede tega da bi mogla bit to ocetova naloga,zakaj ze? Starsa morata vedno pri vzgoji drzat skupaj in se dogovort ze prej kako bosta vzgajala. Pa se moj otroc mene ne bojijo,niti nimam ne vem kakih hudih kazni. Jaz sem od nekdaj otroka raje motivirala. Daj cimprej naredi, gremo pol na igrisce, … A res mislite da kazen pomaga? Da vzamete telefon, ga omejujete?
Pomaga… v smislu odnosa ne, doseže pa cilj. Z dobro mero slabe volje.
A to pride, ko motivacije padejo na gluha ušesa in ko pozabi, da je za svojo šolo odgovoren sam. Saj niso kazni oz omejevanja kar naprej.
Med drugim – gre pa tudi za spopad z realnostjo prihajajoče odraslosti v smislu – dela oz. službe nekoč. Dvomim da bodo sedanji otroci takrat deležni samih spodbujanj, motiviranja in prijaznosti – pač pa bodo zahteve in posledice, če zahteve ne bodo dosežene.
Občasen obisk grobe realnosti – po moje – kvečjemu koristi.
Moji so ze studentje, moz 50, bi clivek pricakoval, da so odrasli in pametni…
S korono smo vsi ostali doma.
Popolnoma spontano, celo ne z nekim ful namenom reda, ampak z namenom, da se nam ne sfuzla in da ohranimo dnevni ritem, sem uvedla zajtrke, pa dopoldansko malico, popoldanski kofe, pa se nekaj takih ‘ritmicnih’, da smo vsi vstajali zjutraj normalno in se ukvarjali s svojimi obveznostmi od zajtrka do malice, od malice do kosila, od kosila do kave,…
Skratka, imeli smo nek nov red, a stari…
Moji zaspanci so ugotovili, da med korono, ko jim ni treba zjutraj vstati, se zbujajo sami ob 7ih in to naspani.
Potem so se ugotovilu, da sem jih s temi svojimi ‘hranilno pivskimi obveznostmi’ pripravila do tega, da so si olanirali dan, studijske obveznosti in igricarsko-tv sprostitve…
Red moras narediti v dnevnem ritmu. Fant je dovolj star, da ve, za kaj se gre in zahtevas od njega, da si sam naredi urnik in se ga drzi! Ce bo delal za solo od 7 zvecer do polnoci, spal do 11 in igral igrice od 12 do 18, njegova svar, ampak naj se urnika drzi!
A je res tako težko igrice vzet? Opozoriš 1x, mogoče 2x, če opozorilo ne rodi uspeha, ukrepaš. Težijo in grozijo samo histerični in nesposobni starši.
Od razvajenega 14, 15-letnika ne moreš pričakovati, da si bo sam smotrno razporejal dejavnosti. Treba ga je usmerjati, da bo to obvladal vsaj do polnoletnosti. Učinkoviti in uspešni odrasli to obvladajo, zgube se reda nikoli ne naučijo in velike zasluge za to imajo njihovi starši.
naš je tudi prvi letnik, pa že od nekdaj igric med tednom ni … dela na svojih projektih, ki ga okupirajo veliko bolj kot šola ..
zmenjeni smo za določena opravila, ki morajo bit narejena, sicer težim … ampak do tega pride res redko. spat hodi sredi noči … pač dela svoje stvari in velikokrat se s prijatelji in sošolci pogovarjajo še po polnoči, tako da ja … očitno je kar nekaj takih ponočnjakov.
ocene ima dobre in dokler bo tako, mu ne mislim težit. v resnici je super dečko … in on to ve 🙂
Če boš tečnarla ne bo zaleglo.
Če meni en od staršev pametuje,ju sploh ne poslušam,ampak samo čakam,da odideta ,da lahko dalje delam svoje zadeve. Moraš izbrat drugačen pristop. To brez telefona je brezveze. Otroku moraš dopovedati zakaj sploh hodi v šolo oz zakaj sploh živi.
meni je najbolj zaleglo,ko mi je mati rekla,kakor želiš,saj se ne učiš za mene ampak za sebe. In ,ker je njej na podlagi tega stavka kao vseeno ,sem se bolj potrudila. Ker se nisem počutila kot da kdo sili v mene.
Spala sem tudi do 10h. Zakaj pri vragu bi se pa morala vstat ob 8 ali 7?
Nobeno delo ni tako nujno,razen če živite na kakšni kmetiji,kar pa iz zapisa ni vidno.
Igrice… kdor jih rad igra jih bo pa če se na glavo staviš…
Poskušaj otroku dopovedati,da lahko dela kar želi,lahko igra igrice,lahko gre s prijateljem kam in podobno,vendar pričakuješ ,da bo naredil šolo.
In ,če mu gre v šoli vredu lahko gre kamor želi(v mejah normale) in dela kar želi…. kakor pa bodo ocene slabše pa bo spet moralo biti bolj po tvoje oz te bo moral ubogati. In boš videla kaj vse so otroci zmožni narediti samo,da lahko živijo”malo po svoje”…
Naj vam povem samo to da to da vzamete kable pa telefone pa nevem kaj vse nebote nic naredli. Včasih rabi najstnik tud da kaj preišče pregleda na temo na kero se uči jaz sem
v 3 letniku pa si vse še na internetu zasiguro pogledam ker pol informacij ki jih profesor zahteva v zvezku/ učbeniki ne piše. si ne predstavlam da bi mi starša vzela glavni vir informacij in bi na koncu zarad tega
nastradala jaz.
otrok enkrat odrase, pozabi pa nikoli. cedalje vec je otrok, ki se ne vracajo domov k starsem ko enkrat odrastejo. ce tezite ni nic narobe, ampak najdite zdravo mejo, naj ne bo vsak dan boj, naj dela tudi stvari, ki mu pasejo pa ceprav vam niso po godu. ce visi na internetu je to ok, taki so zdaj casi, to se zdaj dela… Nedolgo nazaj so bili casi ko so otroci po cele dneve noreli zunaj in potem je bil spet problem alkohol in droge… Pac taki casi so, drugacni.
Sem produkt vzgoje po načinu konstantnega teženja z objasnilom da je tu samu zatu ker me majo radi (govorim o 4h+ kreganja na dan). Če sem čisto iskren, vedno ko so mi za nekaj težili (šola in obveznosti te narave. obveznosti doma niso bile problem) tega nisem naredil zanalašč iz sovraštva do dejavnosti. Nakoncu sem v 9. razredu razmislil kaj hočem v življenju doseči in kaj moram za to početi in delal v skladu s tem. Starši se sicer še vedno ne strinjajo in me dajejo v nič češ da sem sposoben več (obadva sta magistra. jaz bom samo nediplomski inženir) a se jaz za to ne zmenim. Jemanje telefona, igric in tv pravic pri meni ni zaleglo ker sem šel v knjižnico po knjigo ali pa gledal v luft ko so mi vzeli še tu.
nauk mojega predavanja: ko imate občutek da so otroci dovolj zreli jim predlagajte naj razmislijo o svojih ciljih in kaj je potrebno da jih dosežejo. če jim je dano da uspejo jih bojo dosegli (tudi če po ovinkih) če pa ne bojo pa zaradi vašega teženja padli le še globje in uspeli slabše.
Forum je zaprt za komentiranje.