Res si želim

Naneslo je, da so me predčasno poslali na Zavod za zaposlovanje, kmalu bo sledila upokojitev.

Nisem bila pripravljena in me je stanje kar presenetilo.

Sedaj pa so se moje domače “obveznosti” raztegnile na ves prosti čas.

Ne vem kako reči ne vsemu kar moram delati, kako zabremzati te namišljene obveznosti, ki so prerasle v vsakodnevne zahteve

Kako ustaviti konje. Saj nimam načrta kaj naj počnem, vendar zame mi čisto preprosto zmanjka časa.

Ne vem, kako bi se umirila in počela to, kar sem si vedno želela. Biti v miru, imeti čas zase.

Tega sedaj še zdaleč ni.

Ce hoces, si vzmes cas za v luft gledat, ce noces, pa delas vse ostalo.

Kaj ti ni jasno?

Ne razumem vprašanja?

Verjetno bi bilo smiselno, da si narediš načrt dneva. Še toliko bolj, ker te je situacija našla nepripravljeno, vsakega bi. Dnevni okvir ti bo dal neko strukturo, urejenost in v tem je že tudi del miru, ki ga iščeš. Namišljene obveznosti ti dajejo lažno sliko ali beg pred situacijo, v kateri si in je  zate nova in neobvladljiva.

Urnik si naredi. Najprej si napiši seznam kaj bi rada počela in koliko časa ti kaj vzame, nato si naredi urnik. Pri vsaki dejavnosti si pusti dodatno uro prosto – za rezervo. Prilagajaj, spreminjaj in ugotavljaj kaj ti kdaj ustreza, nato se približno mesec dni drži urnika in boš kmalu ugotovila kaj ti je všeč in kaj moraš spremeniti. Če ti bližnji uletavajo in mečejo iz ritma, jim lepo povej kdaj nimaš časa. Tvoj čas morajo spoštovati.

Četudi sediš na terasi in šteješ oblake. Tvoj mir je.

Saj ni moj prosti čas to, da sedim za računalnikom ali čekiram po telefonu. To je čas, ko si vedno in povsod sama očitam, da bi morala početi nekaj drugega, bolj smiselnega.

Moj prosti čas bi bil to, da me ne bi neprestano begale obveznosti, ki jih neprestano premlevam in vem, da jih moram narediti sama, ker jih drugi ne bodo.

In moj prosti čas bi bi nekje zunaj gospodinjsih obveznosti, ki sem jih sita do vrha glave.

Ne boš ga našla.

Dobi svoje hobije, zivjenje ni samo ciscenje hise in vsem ustreci…. ni pomembno, da mislijo drugi kako si pridna in vse naj naj, ampak, da ti zivis….

Moj prosti čas bi bil to, da me ne bi neprestano begale obveznosti, ki jih neprestano premlevam in vem, da jih moram narediti sama, ker jih drugi ne bodo.

če so do sedaj drugi opravljali svoje obveznosti, brez, da bi si ti morala glavo razbijat zaradi tega, lahko to počnejo tudi v bodoče

problem je samo v tvoji glavi

Tako je, če si od malega navajen, da boš imel družino, da bo za družino treba skrbeti.

Potem pa te skrbi, ki so na začetku idilične, prerastejo v obveznost, ki ji ni videti ne konca ne kraja in gospodinja ostane suženj svojega dela.