razumevanje svak-svakinja

Živijo!
Veliko se je pisalo o razumevanju s taščo. Mene me pa zanima kako se razumete z vašimi svakinjami oziroma svaki?
Npr. jaz se z ženo od mojega brata super razumem, z ženo od brata mojega moža pa nimam nekega odnosa, ne pozitivnega in ne negativnega.
Kako shajate pa ve?
Lp

Jaz se s taščo in tastom zelo dobro razumem :)).
S svakinjo (sestro mojega moža) ravno tako. Ne bom rekla da sva na nekem visokem prijateljskem odnosu (kakor prijateljice), vsekakor pa dobro shajava in lepo komunicirava. Veliko si medsebojno pomagava. Npr. pri prvem otročku mi je ona sama od sebe ponudila vse reči, ki bi mi prišle prav od njenega prvega otroka. In to zelo cenim, saj nam je s tem zelo pomagala.

Živimo pa tudi daleč vsak k sebi.

LP

Dobro se razumem s taščo, tastom, moževo sestro in z njenim možem.

Z enim svakom (sestrin mož) super, z drugim svakom in svakinjo(možev brat z ženo) – se sprejemamo, se ne kregamo, a nismo ravno kaki hudi prijatelji. Včasih se mi zdi preveč pokroviteljski in me to malce pogreje :))

imam samo enega svaka, moževega brata, ki je star 29, še živi doma, mamin sinko, neresen, nezrel, stalno nekaj namrgoden in mu na kraj pameti ne pade, da bi kdaj kaj naredil za svojega nečaka(najinega sina), ene parkrat sva ga prosila, če bi prišel malo počuvat, pa ni bil ravno navdušen, tako da ne rečeva več.. No, saj ne rečem, da bi moral, ok, ima svoje življenje, ampak ko gledam od drugih brate in sestre, kako se z veseljem ukvarjajo s svojimi nečaki.. mi je pa malo mimo

Zelo dobro se razumem s taščo in tastom, prav tako s svakinjo.

Moj svak, od sestre mož, mi je kot brat.
Se kar dosti vidimo, gremo skupaj v šoping, an izlet, na biljard, našega mulčka in psa obožujeta. Živimo pa 50 km narazen.

lp

Nič posebnega z nobeno. Sicer se z nobeno ne kregam ali kaj podobnega, vendar tudi z nobeno nimam prijateljskega odnosa. Nikoli ju nisem tako začutila. Shajamo normalno.

dobro, sicer pa se vidmo bolj poredko. če pa kaj rabim in pokličem je takoj na razpolago in seveda obratno, samo tega je bolj malo.

Tko, tko. Čeprav sem potiho pričakovala, da bom dobila prijateljico, to še zdaleč ni to. Nikakor ne prideva skupaj, sva si tako različni, da bolj ne bi mogli biti. V teh nekaj letih sem se naučila, da ne zahajam v polemike, ker prepogosto pride do hude krvi in zamer. Ampak posledično se tudi pogovarjamo bolj malo. Pravzaprav se tudi srečujemo vse manj… Tako pač je. Sem se sprijaznila.

Toncka

S taščo se “sprejemava”, kot je ena zapisala, ne vroče ne hladno … Tast je že pokojni.

Svakinja je okej, vedno, kadar se oglasi, sem je vesela. Še bolj se razumem z njenim možem, saj je izredno prijeten človek, vendar najbrž predvsem zato, ker imava veliko več skupnih interesov.

Skratka, s svakinjo in njenim možem je vse okej, ampak onadva imata tri otroke, midva sva braz, to pa pomeni precej drugačen življenjski slog, pa še v drugem mestu živijo, zato se ne videvamo prav pogosto.