Razmišljam o ločitvi
Razčisti v svoji glavi, kaj hočeš od njega. Potem to napiši. Preden mu daš v roke, preveri, da ne obtožuješ, ker če je celo leto tako, si mu dajala potuho…
Npr.: želim, da si od 17.00 dalje brez telefona.
Spiš v spalnici, vsaj 2x tedensko greš spat takrat, kot jaz in se stisneš k meni (kar ni isto, kot seks)
Vsak 2.vikend gremo vsi nekam v naravo, brez vzdihovanja, izmikanja itd, brez da mi vsiljuješ občutek da se žrtvuješ. In pri tem 1x predlagaš ti, enkrat jaz.
Itd…
Počutim se bolj osamljena, kot če bi živela sama, pogrešam te kot partnerja in prijatelja.
In potem upaš, da bo rszumel in sodeloval, sicer se ločiš, ker ni vredno…
—
tole je najboljši nasvet.
bi pa dodala, da na koncu obvezno napišeš, da si želiš tudi njegov seznam želja.
Hm, pišeš samo o stvareh, ki naj bi jih on delal. Odnos zreduciran na delovne naloge. Kaj naj bi pospravil, posodo dal prat, fizično ponaredil. A ti z njim sploh komuniciraš o čem drugem, kot o delovnih nalogah? Ker ko tole berem, se mi zdi, kot da si mu skrajno nezanimiva in se od komunikacijske praznine umakne k bolj zanimivim temam ali pa čemur koli – dokumentarcem, politiki, delu. Se kdaj poskusiš pogovarjat? Pa ne o otrocih in obveznostih. O svetu, zanimivostih, novih znanjih, ga povprašaš po čem, izzivih v službi, njegovih hobijih, predlagaš kaj prijetnega, recimo izlet, vikend v dvoje, sprehod? Ker to je esenca življenja v dvoje in ne vodenje evidence, kdo je kaj postoril. Sicer se mi zdi, da te zna s predlogom o ločitvi kar on prehiteti …
Ločitev? Zakaj le? Take stvari so zelo enostavno rešljive. Malo več ljubezni do življenja in hvaležnosti, pa hitro ugotoviš, da ti pravzaprav nič ne manjka in da se imaš lahko čisto fajn s tem človekom. Ne more biti vedno vse popolno in prej kot to sprejmete, lažje bo za oba. Je treba vztrajati in se boriti za takšno življenje kot si ga želiš in ni vedno enostavno speljati vsega, ker ne gre vedno po načrtih, a če si zaradi realne cilje, ni treba da so skromni, le izvedljivi, pa korake do uresničitve, se da življenje obrniti za 360. Zadovoljstvo je dosegljivo znotraj vsake zveze in ko se eden začne truditi, steče ta energija, tako da tudi drugega posrka not in takrat pride do izmenjave pozitivnih energij med vama, ki uredijo zadeve. Se spomnite na začetku ko ste bili noro zaljubljeni s kakšnimi očmi sta gledala drug v drugega? Prikličite ta občutek in zbudite to energijo spet v sebi. Potem bo vse drugače. Ko na partnerja gledaš ljubeče in poželjivo, se 99% težav v trenutku razblini. Nad zakonom se ne obupa kar tako za brezveze iz dolgčasa, temveč se ga neguje. Najlažje se je ločiti, kaj pa potem? Ne čaka nikogar nič boljšega za ovinkom, verjemite.
Ja ja čim prej se loči in čim prej sprobaj, kako fino ti je dejansko bilo v zakonu, ker po ločitvi te čaka en kup lepih stvari, ki jih boš lahko počela sama. Skrbela za otroke, družinski proračun, domače živali (če jih imata), umito/neumito posodo in cunje, da ti nekdo odnese kovčke v avto, ko se odpravljaš na dopust…..
Boš za vse sama, k bodo šli otroci po svoje boš pa še bolj sama. JA OK se jse da dobit drugega moškega, lahko da bo tut boljši, kot pa tvoj trenutni partner, do takrat pa boš čisto sama za vse in na to moraš bit pripravljena, če razmišljaš o ločitvi. Če nisi potem samo sanjaš, kako bi ti bilo lahko boljše in traumiraš, kako ti je slabo.
… se loči. Po mojih izkušnjah tudi iskren pogovor ne pomaga, niti ultimat. No ja, pomaga mogoče za kakšen teden…
Seveda lahko vse kar boš kasneje počela, počneš vse tudi zdaj, ampak v takšni situaciji ne verjemem, da boš lahko našla moč. Verjemi, življenje dobi smisel, ko si svoboden in ko te nihče ne mori! Povem iz lastnih izkušenj, 15 let zakona, 3 otroci
Če bi jaz prej vedela, da je življenje lahko tako lepo, bi to storila takoj po parih letih, ne pa, da sem dobesedno vrgla stran 10 let!
Najdi si moškega, ki te bo imel rad in ki te bo nosil po rokah!
Ne poznam para ki bi bil srecno porocen 25, 30, 50 let in bi ves cas citila mrtuljcke, ticala skupaj in se ves cas pogovarjala. Dvomim da je komu uspelo da bi bil ves cas srecen v zakonu. So padci in vzponi, dokler sta se dva pripravljena slisati in vsaj z enim ocesim gledat v isto smer ni za obupat… pejta na terapijo, da vama tam pomagajo prevajat vajina pricakovanja. Se splaca, garantirano. Skoda vaju je, samo malo sta se izgubila, ne obupaj.
Forum je zaprt za komentiranje.