razlogi za oz. proti
Jaz sem ZA. Ker je to običaj, in običaji so lahko tudi nekaj lepega. Je pa še več, kot običaj.
Ker je znak za resnost, za namen, za vero, za upanje in predvsem, za ljubezen (vsaj pri meni).
Nekoč, nekje, si je tudi nekdo izmislil, da bodo delavci za svoje delo dobili plačilo v obliki denarja in ne 10 kg moke.
Ni vsak običaj slab, pa ne glede na to, da si ga je nekdo izmislil.
Me res zanima, kaj stoji zadaj za tem PROTI poroki pri tebi. Ne verjamem, da je to običaj. In me zanima, če to sploh sam veš.
Ampak tu se gre za preveliko navezanost na sam običaj, ne pa na same znake in dejanja partnerja, ki izkazujejo ljubezen.
Kar lahko pomeni, da je ženska slepa za partnerjeva dejanja, samo zato,ker niso potrjena z običajem.
Prav tako sama poroka ni nobena grancija za ljubezen in za resnost. Zato je bolje, če je pozornost usmerjena v sama dejanja, ne pa v običaj.
Nekje sem prebrala tole: “poroka je kratka veselica, ki ima trajni strošek.”
Nekih hudih argumentov za ali proti nimam, mislim da o tem niti nimam neko razdelano stališče, si pa vseeno upam reči, da če se najdeta dva, ki si želita svojo zvezo okronati na tak način, naj jo. Vkolikor pa en ali drug tega noče, pa nima smisla zganjati cirkusa za vsako ceno 🙂
Obstajajo tudi drugi načini, kako z izbrancem oz izbranko “okronaš” svojo zvezo. Sem imela sodelavko, ki je bila več let v zvezi z enim x-om, uradno se pri nas nista poročila, sta skupaj živela več let, vendar sta ne enem od skupnih dopustov na nekem otoku sklenila zakonsko zvezo po njihovih običajih oz sta bila temu primerno po njihovem oblečena/našemljena, dogodek sta praznovala skupaj s tistimi domorodci na obali, ob polni luni, njihovi glasbi…vsaj koliko se spomnim po fotografijah, po pripovedovanju in to je za njiju bilo dovolj; brez slovenske oz domače variante.Meni osebno je bila to fantastična poteza (slovenske poroke so mi zelo butaste, se jih izogibam!!). Dobila sta posebno izdelan za tovrstno priložnost papir, na katerem piše, kdo sta, kdo ju je “povezal” pa datum, kraj …to sta dala v okvir in that’s it 🙂
V partnerstvu ni nikjer garancijskega lista:). Zato tudi matičar/duhovnik ne jamči za druge. Kdor ima takšna pričakovanja od obreda kot takega, je popolnoma zgrešil bistvo poroke. Gre za simbolni obred, izkaz ljubezni (eden izmed mnogih načinov), zabava, ki ti ostane v spominu. To so dejanja, izražanje čustev tudi pred drugimi. Svoje veselje deliš naprej:).
Glej, kakor komu ustreza; nisem podala vprašanja kaj je komu všeč in kaj ne; le omenjam, da obstajajo tudi drugi načini in opisala to kar se spomnim. Če je tebi kul blebetanje v kopalkah pri čemer si izmenjaš školjki “kronanje” zveze, tudi prav, vsakemu svoje 🙂 Ravno zato sem izpostavila, da obstaja več načinov.
No, jst bi pir zamenjala s čim toplejšim:))). In obvezno izmenjava krvi:). To še bolj poveže:))).[/quote]
Če ti je cilj, da bi rada dobila sepso…kar izvoli :))))[/quote]
Ne bit tolk črnogleda:). Gre za izmenjavanje dobre, brezmadežne energije:))). Posrkaš le tisto, kar je uporabno:). Mislm…kam smo prišli z romantiko:). Sepsa…jaooo:).
V partnerstvu ni nikjer garancijskega lista:). Zato tudi matičar/duhovnik ne jamči za druge. Kdor ima takšna pričakovanja od obreda kot takega, je popolnoma zgrešil bistvo poroke. Gre za simbolni obred, izkaz ljubezni (eden izmed mnogih načinov), zabava, ki ti ostane v spominu. To so dejanja, izražanje čustev tudi pred drugimi. Svoje veselje deliš naprej:).[/quote]
A to se ne da žlahti izkazovat tudi na druge dni (mislim, če je že ravno point vsega izakzovanje drugim, ki z mojo ljubeznijo pravzaprav naj ne bi imeli nič)?
Mislim … pustimo ob strani, da eni v poroki verjetno vidijo svojih 5 minut (instant) glamourja. Večina, se mi zdi, vidijo v tem predvsem nekakšno uradno potrditev lastništva in s tem v zvezi nekakšno prepreko pred krajo tovrstnega premoženja.
Se strinjam s samico, ki se mi zdi vedno manj zmedena – prav vseeno mi je ali poroka je ali pa je ni. Edino ideološko politični kot je cerkvena bi se kategorično izognil.
Pravim, da je pomembno tisto, kar se odločita dva skupaj. Če je to poroka, potem prav…če ne, tudi prav:). Nočem se omejevati na to, da je nekaj pravilno oz. drugo nepravilno. Opcij je neskončno, v partnerstvu pa tudi dovolj priložnosti za izkazovanje ljubezni z dejanji, takšnimi in drugačnimi:). Samo ne poteptati rituale, obrede…
Če ti je cilj, da bi rada dobila sepso…kar izvoli :))))[/quote]
Ne bit tolk črnogleda:). Gre za izmenjavanje dobre, brezmadežne energije:))). Posrkaš le tisto, kar je uporabno:). Mislm…kam smo prišli z romantiko:). Sepsa…jaooo:).[/quote]
Ne vidim nič romantičnega v tem, da bi z nekom izmenjala kri v znak ljubezni 🙂
No, tudi v Sloveniji lahko pripraviš poroko, ki je nekaj enkratnega – ampak moraš imeti idejo za to. Če je nimaš, se pač odločiš za instant slovensko ali domorodno poroko na drugem koncu sveta. Tebi je ta poroka od sodelavcev všeč, ker je nekaj drugačnega, ampak verjetno se je na ta način poročilo že toliko turistov, kot se je v Sloveniji na klasičen način zvezalo naših parov … se pravi, čisto ista mineštra (da ne uporabim kakega manj apetitlih izraza).
Ne bit tolk črnogleda:). Gre za izmenjavanje dobre, brezmadežne energije:))). Posrkaš le tisto, kar je uporabno:). Mislm…kam smo prišli z romantiko:). Sepsa…jaooo:).[/quote]
Ne vidim nič romantičnega v tem, da bi z nekom izmenjala kri v znak ljubezni :)[/quote]
A ni to še običaj iz časa indijancev, ko so na takšen način postali krvni bratje ? 🙂
Vidiš, kaj piše Zlata ribica:
Res je…Tudi to spada med običaje. 🙂
Ja, dejansko je vseeno. Saj se sploh ne gre za ceremonijo, ampak za papir in morda nek trenutek, ki si ga oba naredita tako, da se dobro počutita. Brez zadovoljivega odnosa sam papir nič ne pomeni in tudi boljšega odnosa ne prinese. Sama ceremonija pa tud ne prinese boljšega odnosa. Kdor si želi ceremonijo, jo lahko zaradi mene dela vsak dan, meni ne pomeni nič, pravzaprav sem sam proti. Meni je pomembno le to, kar imava s svojo in to je to. Če koga zanima, kako nama uspeva, z veseljem deliva svojo zgodbo, ampak ne preko ceremonij, ker je to metanje denarja skozi okno. Vsaj zame.
meni pa je hecno, zakaj se od vseh obredov, ki obstajajo ljudje vedno spotikajo samo ob poroko. Pijančevanje ob rojstvu otroka je sprejemljivo, rojstni dnevi – bolj debilno je praznovanje abrahama, več se imajo ljudje za pogovarjati, 1. šolski dan – cela drama na starševskem čveku, obvezna torta, darilo itd., maturantski izlet, obletnica, ko sva se spoznala – spet je pozabil uaaaaaaa, od svakinje nisem dobila darila ob rojstvu sončka ueeeeeeee, . No nelagodju ob poroki lahko konkurira samo še smrt – večina bi tudi pogrebe in žalovanje najraje ukinili.
Pri vsem tem pa je en hec – Slovenija ima tako zakonodajo, da si v primeru, da nič hudega sluteč živiš kakšno leto ali dve skupaj s partnerjem, že v istem dreku kot da bi se poročil. Zelo težko dokažeš, da ne živiš v skupnosti, ki ima enake obligacije kot če bi naredil pompozno poroko.
Forum je zaprt za komentiranje.