Razkritje narcisa

Idesi, hvala za tako dobre razlage! Kaj je krivo, da nekdo postane tak? Vzgoja? Odnos z mamo?

Imam enga takega tipa v bližini, sva bila tudi par. Najprej bilo res sanjsko, skoraj nemogoče. Čeprav mi ni dalo miru, zakaj tuli na svoje starše. Nato se je spravil še name in vse svoje prijatelje in sosede. Zdaj je čisto sam v svoji hiši. Vsake toliko se mu vseeno javim, ker nimam srca ga popolnoma ignorirat. Ampak komunikacija z njim je vse bolj trdovratna, kar nenadoma dobi ta svoj napad, kriči nenormalno, ponavlja nepovezane stavke, z najbolj primitivnimi izrazi, ob tem žali in obsoja, kako smo vsi mi krivi, vsi špijoni..v trenutku postane popolnoma drug človek, kot da bi ga obsedel hudič. Trese se, okrogle oči, postane poten, a ta pot je mrzla, čeprav je ves napet in rdeč. Kako lahko človek postane tak? Kako mu pomagat, če se to sploh da? Kam to vse vodi?

https://sensa.metropolitan.si/osebna-rast/kako-prepoznamo-custvene-vampirje-in-se-pred-njim-zascitimo/

P.S.: Oz. na ravni izraza, narcis potrebuje rešitelja (gledano iz vidika dramskega trikotnika, kjer narcis navadno preklaplja med vlogama žrtve in preganjalca), ki bo zadovoljil njegove potrebe. T.i. empat pa potrebuje biti rešitelj, da bi se počutil vrednega, nenadomestljivega in edinstvenega.

Oba hrepenita po podobnem – priznanju lastne vrednosti, ki jo je toksični sram spodjedel oz. pri narcisu bolj ali manj povsem razkrojil.

Sem razsodna oseba, zato ti je težko manipulirati z menoj.

Hm. Tvoj opus ne spominja na nacisa. Če že na kaj, bolj na (subklinično) sliko shizoidnosti ali shizotipkosti in morda kak anti socialni atribut. Ne želim sklepati na počez. Zgolj želim poudariti, da ni vsaka težavna oseba takoj narcis. Narcisizem ima svoje specifike in te ne ustrezajo tvojemu opisu.

HVala za odgovor! Čeprav vedno rad govori samo o svoji preteklosti in stvareh, ki ga veselijo. Bil je nadpovprečno dober pri študiju, športu, znal je zrisati načrte, brez kakšnega znanja arhitekta. Ponavlja samo, kako je on dober, skromen, najboljši, pameten..lepo skrbi za mačko, tudi kuha dobro. A me tako skrbi. Ne vem več, kako mu pomagati, da potrebuje pomoč strokovnjaka. Že to, da zivi sam in ti njegovi napadi tudi njega vidno izčrpavajo…

kako mu lahko pomagam?

Če prav razumem, govoriva o bogatem domišljijskem svetu in sorazmerno visoki stopnji t.i. intelektualne fluidnosti. To lahko kaže na močno nepredelano travmo ali pa na shizotipskost, kot sem omenil. Seveda pavšaliziram, da ne bo pomote.

Nenadni izbruhi agresivnosti imajo lahko več vzrokov. Lahko bi bili celo znak psihotičnosti, če se naslonim na nepovezano govorjenje, ali pa na antisocialne tendence, če ostanemo pri shizotipskosti.

Paranoja in asocialnost (socialna anksioznost in ne anti socialnost, to sta dva pojma) je spet značilna za shizo-xyz raven. Skrb za mačko kaže na težnjo po brezpogojni ljubezni in potrebo po nadzoru (obsesivna kompulzivnost – ki lahko vodi tudi v agresivne epizode).

Po mojem mnenju gre za skupek težav, ki se prepletajo. Še vedno bi se ognil oznaki narcisizma (oz. jo morda dodal kot manj izrazito, kot del morebitne antisocialnosti).

Na tvojem mestu bi se jaz vendar raje osredotočil na lastno kompulzijo: kaj te žene v odnos s problematično osebo in kaj sproža rešiteljski impulz. Kajti ena izmed definicij soodvisništva (patološke simbioze) je ravno: poskušanje pridobitve naklonjenosti s strani težavnega drugega.

Narcise je zelo pomembno ptepoznat ,da lahko pravočasno ukrepamo.Tudi jaz imam podobno izkušnjo z narcisom ,ampak sem se naučila hendlat z njim.Pričakovanj nekih nimam ,ker ravno to ljudi kateri so jim blizu pahne v žalost in trpljenje.Komunikacija le nujna in brez drame na njegov način izražanja .Ne posvečam mu pretirane pozornosti ,raje se ukvarjam sabo in čas izkoristim po svoje.Ne slepim se več,da je to samo slab dan,ki ga ima ,ampak je to njegova osebnost .Ko sem razumela in sprejela dejstvo,da ne bo nikoli drugače mi je bilo veliko lažje .Ozavestila sem sebe ,da sem odlašala z postavljanjem mej in,da karkoli bom napravila ,ne bo nikoli dovolj dobro ,ker oni pa so ja “popolni in nadpovprečni” 🙂 malo morgen 🙂 večkrat si mislim pri sebi  res si revež ,ki nima razvite čustvene intelegence ,da bi lahko ravnal/čutil drugače .Hlepi za pozornostjo in dokazovanjem in non stop je v tekmi sam z sabo ,da bo ja dokazal kako je on oh in ah … Sem pa potrebovala kar nekaj časa,da sem sploh ugotovila,da je narcis ,saj znajo zelo dobro igrat toplo/hladno in,da je gaslaiting tudi ena izmed teh značilnosti narcisa .Sprejela sem tudi dejstvo,da se jim v celoti ne bom mogla izognit ,le naučit kako ravnat z njimi ,ker je dobesedno epidemija narcisov in težko se jim je v celoti izognit.Jasne meje so edino ključne ,da vas taka oseba ne poškoduje predvsem čustveno ,drugače lahko postanete senca samih sebe .Tisti ,ki ste v odnosu z tako vrsto ljudi ‘napravite kar lahko npr.berite knjige na to temo ,čeprav niso ravno prijetne so pa lahko zelo koristne za našo samopodobo .Videi na to temo so več kot odlični,strokovna pomoč naj bo tudi dobrodošla.Vrjemite ,da boste dobili trdo kožo in ne boste več v vlogi žrtve saj boste ozavestili sebe in njih. Nič niste storili narobe ,če ste se zapletli z njimi saj je on tak in ne vi.Če psihiatri tezko prepoznajo njihovo stanje kako boste vi ? Ko si enkrat vpet v odnos je pa večkrat tudi tezje saj je naša predstava drugačna in tukaj so še naša čustva in navezanost na neko iluzijo “ljubezni”,’ki pa žal to ni. Če pa je stanje res težko potem pa razmislit čimprej o odhodu v koliko je to mogoče,sploh kadar so otroci prisotni potem je to nuja .

UH, ja, tudi sama sumim o nepredelani travmi. Ko dobi ta močan afektivni izbruh, me spominja na otroka.

Bila sva par dolgo let, a sem bila primorana bežati stran. Od kričanja sem tudi delno izgubila sluh. Tudi zaradi tega, ker je nagnal vse svoje, skupne in tudi moje prijatelje. Zdaj živim sama, 100km proč od njega. Skrbi me zanj, ker še vseeno upam, da ga lahko kako prepričam na strokovno pomoč. Ampak o tem nikakor noče slišati. Tudi ne znam reagirati, ko pokliče ali piše, se joče, moleduje, da sva vsaj prijatelja. Kdaj greva na sprehod, mi kaj skuha, a tak lep dan se hitro klavrno konča. Pomagati mu želim že zato, ker je tudi on meni ogromno pomagal. Enostavno nimam več moči, bojim se iti v nov odnos z drugim moškim. Ne znam prerezati teh vezi, čeprav do njega ne čutim več tako, ko sva bila še par. Ampak mi je bolj kot brat.

Mirna bi bila, da bi imel koga, ker je noro osamljen. Ko ima dober dan, je neznansko vesel in šaljiv. A ne za dolgo. Ne znam in ne znam se iz tega izviti.

Jaz pa poznam zelo malo narcisov osebno, morda jih vse lahko naštejem na prste ene roke. Poznam pa veliko ljudi, ki so arogantni, zlobni, nesramni, z veliko lastnostmi narcisa, a nimajo te motnje. So se pač priučili tega obnašanja in jim je tako ok. Včasih sem takim zelo zamerila in se distancirala takoj od njih, ker nisem prenesla take energije. Danes vidim, da jim gre dosti bolje kot tistim, ki so vljudni, prijazni, sočutni. Slednji hitro zbolijo in mladi umrejo. Je ene vrste naravna selekcija našega obdobja, močnejši preživi.

Opisuješ t.i. “overt” tip narcističnega vedenja, ki ga je nekako najlažje prepoznati. Poleg tega se osredotočaš na grandioznost, ki je eden izmed atributov narcisizma in sploh ni nujno, da gre zares za izražen narcisizem.

Za primerjavo: če ti prinesem jajca, ti nisem prinesel kolača, temveč jajca. In podobno je pri narcisizmu. Sama grandioznost še ne pomeni narcisizma. Nasprotno. T.i. “false self” je značilnost širokega nabora težav, tudi povsem trivialnih, če jih primerjamo s potezami osebnostnih motenj. Ne da niso drugim zoprne, a so razrešljive z ustreznimi psihosocialnimi tdrapevtskimi prijemi.

Bolj kot grandioznost narcisa definira občutek upravičenosti do zadovoljitve lastnih potreb preko drugih (parazitizem). T.i. ranljivi narcisizem npr. to manifestira do ekstrema. Pa imamo še več različic narcisizma (predvsem glede na prodružene markerje drugih motenj).

Toksičnih in asimetričnih dinamik je v odnosih mnogo vrst. Narcisizem se je prijel v pop kulturi kot neka oznaka za težavno osebo. Moje mnenje je, da se s tem dela krivico žrtvam narcistične zlorabe. Narcisizem ima namreč precej specifičen odtis, če gre za srednje- ali dolgoročno dinamiko, ki se precej pogosto izrazi kot t.i. kompleksni posttravmatski sindrom in posledično s precej psihosomatskimi težavami. Gre za hudo patologijo že pri blažjih izraženostih na spektru in enako hudo patogenost, če si dovolim ta izraz. Posledice narcistične zlorabe lahko primerjamo konceptualno s kajenjem – ena cigareta ne ogrozi zdravja, a deset, dvajset let kajenja povzroči vsaj do določene mere tudi nekatere irreverzibilne posledice. In podobno učinkuje narcis na žrtev – postopoma in počasi toksificira žrtev in na dolgi tok povzroči tudi trajne, nepopravljive posledice.

FSE INKLUZIVNE LUZERKE, LEVIAČRKE FEMINSITKE STE V ZVEZAH Z NARCISI. ahahahahah

ja slovenija pa je res polna anrcisov. imamo rekord zgleda na planetu. hahahah

glejte feminsitke male,  umsko motene.  ve ste problem ne moški.

Zdaj pa zahajava že na polje t.i. mejne strukture, morda celo bipolarnosti (nekoč: manično depresivnih težav). Opisuješ res širok nabor simptomov, ki jih bomo laiki težko opredilili. Kar pomeni: tudi ti.

Na drugi strani pa ponovno opažamo tvojo fiksacijo in kompulzijo: potrebo po transformaciji in ohranitvi odnosa in vlogi rešiteljice, ki se čuti dolžna pomagati nekomu, tudi za ceno škodovanja samemu sebi. Polagam na srce: osredotoči se nase, na svoje potrebe in si dovoli tudi to, da nečesa ne zmoreš. In, če ne gre drugače, poišči kakega psiodinamičnega ali sistemsko-integrativnega terapevta, da predelaš lastno travmo. Domnevam, da iz tam izhaja tvoja kompulzivna težnja.

DOKTOR Golob je premier, kakršnega še nismo imeli, in RESNIČNO ISKRENO upamo, da ga TA OBUP PRAV RESNIČNO nikoli več ne bomo imeli.

Idesi, hvala iz srca. Saj to že počnem, tudi razmisljam za terapijo, si pa pomagam s plesom in glasbo, da stresem to iz sebe.. lep dan želim in hvala za pozornost in čas za obrazložitev..

Me veseli, če ti je moje pisanje v pomoč. Le pogumno in z majhnimi koraki. Srečno. ❤️

Zelo v pomoč. Hvala, da si ❤️

Narcisi so zelo nevarni. Ko se odločijo, da te bodo uničili ti to povejo z nasmehom.

Zmožni so vsega najhujšega, tudi osebo umoriti in prikazati nesrečo.

Mogoče ti pomaga tole: karkoli boš naredila, bo rezultat isti. Imej to v glavi. Pri takih ne moreš zmagat. Torej vseeno, če ne narediš nič. Če že čutiš potrebo, da greš z njim na sprehod itd., bodi pripravljena na izbruh. Lahko bo, lahko ne bo. Ne moreš ga spremenit. Čustveno se distanciraj. Obkroži se z ljudmi, ki poznajo situacijo, da se lahko z njimi pogovarjaš, da ti povedo, kaj oni vidijo in te prizemlijo.

Zakaj se sploh še ukvarjaš z njim? Ne rabiš te drame in kaosa. Če je narcis, te vidi kot nekaj uporabnega. Tako, kot normalni dojemamo avto ali aparat za kavo. Če se ta pokvari, ga zamenjamo ali skušamo popravit. Tako narcisi. Dojemajo ljudi. Ko se dere, izsiljuje, zbuja krivdo itd., te v resnici skuša “popravit”. Če na nekaj odreagiraš, kot želi, bo to uporabljal še naprej. Sicer mi nismo nič boljši, narcisu kao pomagamo, da bi se spravil na “pravi” pot. V bistvu ga isto želimo spremeniti v nam všečno osebo. Recept, da padeš v neskončen cikel “popravljanja” in v t.i. soodvisen odnos. Rezultat je izguba energije, utrujenost, nemoč. Nima smisla. Če se misliš še družiti z njim, ga sprejmi takega kot je. Razvajen otrok v odraslem telesu, zgaga. Ne pričakuj sprememb in nenadnega preobrata. To je to. Zato pa se čustveno distanciraj.

Narcis se bo spremenil samo, ko se bo sam tako odločil, ponavadi takrat, ko pade čisto na dno, ko vidi, da s svojim obnašanjem ne dobi kar želi. Ampak ne želi si, da to doživi s tabo, ker lahko mu razbiješ psiho, kot on tebi, samo on se ne zna sestaviti nazaj sam, ti se znaš. Nisi psihiater, pa tudi oni so redki usposobljeni za to. Zato je bolje pustiti kot je. Energijo, ki bi jo porabila, da kao pomagaš njemu, jo raje porabi, da pomagaš sebi. Veš kaj vse si sposobna dosečt? Samo ne z nekom, ki samo zgago dela.

Zgoraj citiram Piko 154.

https://prava.si/post/844169/noro-direktor-lpp-peter-horvat-klical-jankovica-da-je-odpustil-delavca-na-lpp-odpusceni-delavec-razkriva-kalvarijo-lpp

Tako se obnaša.

Ne pretiravajmo. Osebnostna struktura narcisa kot takega je v resnici zelo šibka oz. krhka. Gledano iz vidika uboja/umora – narcis ne bo moril, ker se boji škode na svoji fasadi. Slednjo je pripravljen braniti do samuničenja.

Skoraj bi si upal stavit, da je med morilci še najmanj “samo” narciso, najsi bo subkliničnih ali klinično diagnosticiranih. Bolj problematični so sociopati (ki imajo sicer tudi narcistično “jedro”) in psihopati (kar pa je že pivsem druga kategorija). Če pošpekuliram, bi celo  predvideval, da so borderlinerji v tem pogledu bolj nevarni od narcisov, saj nestabilni borderlinerji pogosteje nihajo med različnimi afekti.

Moja  najljubša prispodoba za narcisa je puščava. Sem ter tja ozeleni, se razcveti in pritegne in še preden se dobro zavemo, se znajdemo v monotonosti neštetih sipin, dezorientirani in kmalu tudi dehidrirani. Sem ter tja ugledamo kako oazo, a večinoma se tudi te izkažejo za fatamorgane. In če ne najdemo izhoda dovolj hitro, izčrpani omagamo.