Najdi forum

Splash Forum Potovanja.Over.Net Kam in kako na počitnice Rajastan (indija) v mesecu maju

Rajastan (indija) v mesecu maju

Zanima me, katere kraje ne smem izpustiti v Rajastanu. Jaipur, Ajmer, Pushkar, Udaipur, Jodhpur?Mogoce se kaksno, ki je manjse, pa se zanj bolj malo ve? Seveda imam LP, mogoce pa je kdaj fajn tudi kaksna destinacija, ki ni vpisana…
Ta plan imam namen izvesti v mesecu maju (konec maja letim nazaj iz Bombaya)- vem, toplo bo, ampak trenutno je na jugu se bolj pasje..
Mogoce pa me kdo napoti bolj severno, ceprav me Kasmir ne mika najbolj..
Lep pozdrav iz Chennaia!
Lila

Meni sta bila najlepša Jodhpur (če najdeš koga, ki bi te peljal po okoliških vaseh -pojdi – je zelo fajn) in Pushkar. Jaipurja je ena sama velika svinjarija (hmm, kje v Indiji je pa drugače) in razen palače res ni omembe vrednega. Ostaja ti še Jaisalmer – malce odmaknjen, malce bolj vroč in malce drugačen.

Mogoče pa najdeš čas še za Punjab. Prejšnji teden so bile temperature še prav prijetne 😉
Eh, mene Amritsar s svojim Zlatim templjem vedno znova navduši.

Kašmir je pred dvema tednoma dobil letošnji prvi sneg (kar je povsem nenormalno) in še tega je bilo le toliko, da ga že do aprila ne bo več. Ni pa maj prav nič primeren za potovanje v tisti del zaradi dežja in številnih zemeljskih plazov.

Če BBC weather ne laže, imate trenutno v J.Indiji okoli 35 stopinj. Maja jih zna bit v Rajastanu 45, tudi če je kakšna stopinja manj, rata življenje v takšni vročini zelo naporno.
Jaz bi ta del Indije v celoti preskočil in šel proti Dharamsali, Manaliju, Šimli, Musoorie-ju, Almori, Darjeelingu, Sikimu – gor bo prav luštno. Tja so se v tem letnem času zatekali Angleži in zdaj to delajo Indijci, če si le lahko privoščijo, že vejo zakaj…
Kašmir – zakaj pa ne. Dež in zemeljski plazovi maja v Kašmirju – prvič slišim…

@ kolobar: marsikaj v življenju je – prvič

Lani za prvomajske praznike je moj prijatelj peljal skupino SLO turistov – en dan jim je padajoče kamenje razbilo bus – so se vrnili – naslednji dan peš čez plazišče – na drugi strani so jih pa z jeepi postopoma razvozili. Seveda tisti z javnim prevozom nimajo takih privilegijev in morajo čakati, da cesto naredijo spet prevozno. To pa ob tradicionalni indijski discipliniranosti v prometu :))) traja dan, dva, tri, teden…..
Pred slabimi tremi tedni sem se pogovarjal s človekom iz Srinagarja in mi je odsvetoval “zemeljsko” pot od Jammuja do Srinagarja v času monsuma – in kot pravi, tudi vreme v Indiji ni več tako kot je bilo – monsum se ne začenja s 1.6., ampak včasih mesec prej, včasih teden kasneje, naslednjič pa tja do julija ni padavin.
Mogoče bo pa o tem tudi kaj pisalo na BBCju.

Je pa vse stvar posameznikove odločitve – Rajastan je čudovit po arhitekturni plati, S pa po svojih naravnih danostih. Če je čas in volja se da “preživeti” eno in drugo.
Pa res je, da je poletna vročina sila naporna – sam sem preživel julij v Rajastanu – temperature vseskozi krepko nad 40, od dežja pa le nekajminutna ploha (hehehe z odprtim dežnikom na kameli, sredi puščave).

JANUARJA SEM BIL V JAIPURJU IN JAISALMERJU

IN ZVEČER JE BILO TAKO MRAZ, DA SEM

NOSIL BUNDO.

FRANK

Zemeljski plazovi se seveda lahko vsujejo kadarkoli, v mislih sem imel zemeljske plazove kot posledico monsunskega deževja.
1. junij resda velja za “uradni” začetek monsunskega obdobja. Zelo hitro doseže Zahodno Bengalijo in Sikim, ker potuje neovirano preko Indijskega oceana. A ker prihaja monsun iz JZ, severozahodne Indije ne doseže prej kot v enem mesecu, običajno še kasneje. V Delhiju tako na primer 1. julija o monsumu še ni sledu, če izvzamemo nestrpno pričakovanje – kar pomeni, da ga ne bo tudi na poti proti Kašmiru. V sami kašmirski dolini pa monsum zaradi predhimalajskih pregrad niti nima posebnega učinka.
Sam prihod monsuma spremljam že kakih deset let in to na licu mesta. Da bi se začetek monsuma premaknil za mesec dni bolj zgodaj, preprosto ni res. Monsum se iz leta v leto začenja tako kot je predvideno. Le širi se vsako leto malo drugače, kar je najbrž odvisno od lokalnih razmer. Vsako leto so nekateri predeli Indije prikrajšani za sicer običajno deževje, drugi pa ga dobijo obilno dozo. Vzorec, ki se morda kaže je, da monsum prodira v kraje, kjer ga doslej niso poznali – na območje indijske Transhimalaje (večja namočenost transhimalajskih predelov Himačala, lansko dolgo obdobje deževja avgusta v Ladaku). Tudi suha sezona v Nepalu ni več tako zanesljivo suha kot je bila nekoč. Ali je to zgolj začasna “motnja” ali trajna sprememba, pa je zaenkrat najbrž še nemogoče ugotoviti.
Sam sem dal skozi izdatno dozo indijskega poletja (maj, junij) in tega ne bi priporočal nikomur, ker je enostavno prenaporno. Prav tako dobro vem, kakšno olajšanje je, ko se umakneš z ravnin in ohladiš na kaki “hill station” ali še višje v Himalaji. Po drugi strani pa je lahko potovanje po Indiji tudi med monsumom prav prijetno.
Zemljevid na spodnjem linku natančno prikazuje kdaj se monsunsko obdobje po posameznih predelih Indije začenja/končuje.
http://www.mapsofindia.com/maps/india/southwestmonsoon.htm

mene zanima nekaj glede indije: ko navajate mesta v rajasthanu, a je potem rajasthan neka “država” v državi ali kako? ker mesto ni? kaj je?

Radžastan je ena od 28 indijskih zveznih držav.

kolobar, zahvaljujem se ti za info. še nekaj me zanima: v slovenščini ni nobenega turističnega vodiča o Indiji. veš mogoče za kakšno drugo knjigo (ki ni turistični vodič) o Indiji v slovenščini – mislim, da je dobra?

FLISAR: ČAROVNIKOV VAJENEC ; )

Vrhunsko leposlovje in obenem tudi dober vpogled:
Arundhati Roy: Bog majhnih stvari
Salman Rushdie: Otroci polnoči
Salman Rushdie: Mavrov poslednji vzdih
Anita Desai: Vas ob morju
Anita Nair: Ženski kupe

zgodovina:
Džavaharlal Nehru: Odkritje Indije

potopisi:
Milan Štante: S poti po Indiji, Indija – mit in realnost
Evald Flisar: Potovanje predaleč (veliko o Indiji je tudi v njegovih knjigah kratkih potopisnih zgodb)
Tibor Mende: Indija pred viharjem
Marija Sreš: Tam kjer kesude cveto

Še malo neleposlovja v slovenščini:
– Paramhansa Jogananda: Avtobiografija Jogija
– zbornik Gandhi in satjagraha
– Georges Dumezil: Tridelna ideologija Indoevropcev

tina, to zelo dobro poznam. 🙂

kolobar, vidim, da res obvladaš. ampak bolj kot leposlovje sem imela v mislih strokovno literaturo. da ni vodič, ampak kot neke vrste leksikon, da je noter npr. malo zgodovine, malo opisa pokrajine, naravnih lepot, arhitekturnih znamenitosti itd., da dobiš neko zaokroženo sliko; splošne značilnosti te dežele … veliko si jih naštel. katera bi najbolj ustrezala temu, kar iščem?

Glede na to, da si postavila tako zelo omejujoč pogoj kot je slovenski jezik, je na voljo, kar pač je napisano v slovenščini, česar pa je zelo malo. Sicer pa je to kar zahtevaš, tipičen opis turističnega vodnika, torej vežbat angleščino in brat LP, Rough Guide ipd.
Upoštevati moraš tudi, da je Indija ogromna in zelo raznolika dežela. Razlike znotraj Indije so večje kot razlike znotraj Evrope. Pa mislim, da bi v slovenščini težko dobila knjigo, ki bi na tak način kot želiš ti, opisovala Evropo, čeprav je naša širša domovina.
Glede leposlovja oz. strokovne literature: iz naštetih romanov dobiš dosti bolj precizno podobo Indije kot če bereš strokovno literaturo, razen seveda če te zanima zgolj število prebivalcev, letnice, geološki ustroj in umetnostna zgodovina.

“Razlike znotraj Indije so večje kot razlike znotraj Evrope.” A res???
kolobar, saj se strinjam s tem, kar si napisal glede leposlovja, se mi pa vseeno zdi, da bi Slovenci potzrebovali kakšno tako “splošno” knjigo. ne morem se načuditi, da niso sposobni prevesti vseh teh vodičev v naš jezik!! pa še nekaj me zanima: vsi na tem forumu (travel.net) omenjajo LP; a so ti vodiči res najboljši? ker jaz sem videla še druge (tako na hitro), pa se mi niso zdeli nič manj dobri.
… na živce mi gre, da vsega tega ne morem brat v svojem jeziku. prevajalci, kje ste?

Določene vodnike Lonely Planet prevaja založba sama v številne tuje jezike, tudi npr. v hebrejščino, kjer si pač obetajo dovolj veliko tržišče. Slovenija to definitivno ni.
Če nameravaš potovati po svetu je itak dobro, da obvladaš vsaj angleščino. Izbor knjig o Indiji (in še marsičem drugem) v angleščini je brezmejen in tega ne more nadomestiti še tako pospešeno prevajanje. Tako da je bolje da se, namesto čakanja na prevode, ki jih ne bo kaj prida, lotiš branja v angleščini.
Se strinjam, da LP ni edini zveličaven in da so tudi drugi ravno tako ali še bolj uporabni. Je pa verjetno LP najbolj prilagojen backpackerski populaciji, zaradi česar v njem ne bo na primer kakih gastronomskih biserov.
Gledano od daleč je najbrž težko opaziti razlike med npr. Kašmirci in Tamilci ali prebivalci himalajskih območji tibetanskega izvora in npr. Bengalci. Bi lahko rekli da imajo več skupnega Grki in Skandinavci kot našteti. Gre za različne rase, jezikovne skupine, kulturo, religijo, zgodovino, način življenja. Jezikovno so npr. indoevropski govorci Indije bližje večini Evropejcev kot svojim sonarodnjakom iz južne Indije ali prebivalcem severa, ki govorijo jezike sorodne tibetanščini…

…OD TOD TUDI PRAVO IME, KI JE INU: INDIJSKA UNIJA (ZVEZNIH DRŽAV)…

VEM, SAJ SEM NA TURNEJI TAM TUDI PREPEVAL…

FRANK

Forum je zaprt za komentiranje.

New Report

Close