radioaktivnost in hrana

Černobil in obširne še vedno kontaminirane cone, Fukushima in tone radioaktivne vode dnevno, ki že leta in še vedno odteka v ocean, nedavni dogodki v nam ne tako oddaljenem Zaporožju, pa drugi, javnosti manj znani viri kot so izpusti obratov za izdelavo jedrskega goriva, uporaba radioaktivnega streliva in podobno, vse to daje slutiti, da bodo pojmi kot so kontaminacija in biokoncentriranje vse bolj krojili našo prihodnost. In kje je Slovenija, je izolirana oaza? Dvomim. In kje je naša pravica vedeti? Hja bili so časi, ko odnosi med vzhodom in zahodom niso bili ravno rožnati, pa je bilo seveda politično korektno “urbi et orbi” razgaljati naprotnikove napake in zdrse, tako je Černobnil dobil relativno veliko medijsko pozornost. Kot kažejo trendi, se bojim, da ne bo nikoli več temu tako. Danes ima Ukrajinski Energoatom z Westinghousom pogodbo o dobavi jedrskega goriva, vse večja potreba po energiji in jedrska rešitev kot edini za sedaj realni odgovor in pa naraščajoče nestrinjanje s tovrstno energijo potiska elite v čisto drugo območje “politične korektnosti”. Merilniki radioaktivnosti, kot ostalina hladne vojne, so pri nas pod okriljem ARSO in jih je v živo mogoče spremljati na naslovu http://www.radioaktivnost.si , evropske pa na straneh EURDEP, so najprej pričeli ugašati v ZDA, bojda jih ne potrebujejo več, seveda (slučajno) po dogodkih na Japonskem. Japonska “demokracija” zahodnega tipa je po hitrem postopku sprejela zakon v skladu s katerim, dobiš zapor če nepooblaščeno spregovoriš o uničeni nuklearki, uradno obveščanje pa so zaupali…..no, saj vemo komu. Evropski (in slovenski) mediji so bili o dogodkih v Zaporožju sterilno tiho – ali pa sem morda jaz prezrl poročila. Kdaj in kako, če sploh, bomo o večjih ali manših nesrečah še obveščeni?
Moja denašnja zgodba se je pričela nekaj let po Černobilu, nekoliko zaradi razvpitosti nesreče, nekoliko zaradi mojega poklica in nekoliko za zabavo sem si v prodajalni z elektroniko kupil Geigerjev števec, bolj podoben igrači – kalibracijo je (naj bi) naredili v tovarni (proizvajalec), validiran ni bil nikoli, a zadeva je delovala. Kasneje sem si kupil nič kaj dosti boljšega iz bivših Sovjetskih vojaških zalog – seveda z odstranjenim radioaktivnim virom, validacija je že takrat imela zgodovinsko vrednost. A kaj dosti boljšega si, kot navaden ubogi slovenček pač nisem mogel (in si še danes ne morem) kupiti. Vse od tistega dne pa do danes občasno, bolj ali manj pridno merim naključno izbrano hrano. Upoštevajoč zakonito mejo aktivnosti prehranskih izdelkov (okoli 400Bq/kg in nekaj manj za otroško hrano) in napako instrumenta, vse do danes nisem naletel na izdelek, ki bi to mejo presegel, jih je pa bilo nekaj, ki so se temu precej pribižali. Očitno ni vse tako črno, vendarle obstaja nekdo, ki bdi tudi nad tem. Vendar tudi ni vse tako zlato, oziroma lahko bi (moral bi) bdeti bolje, oziroma izplačalo bi se bdeti bolje.
Nekoč sem naletel na mleko (kupljeno pri nas, vendar ne slovenskega porekla), kjer sem izmeril skoraj 3x sevanja ozadja. Ohlapno preračunano je bil izdelek še vedno nekje v zakonitih mejah, vendar v oči bode dejstvo, da je bilo to bržkone namerno. Lahko si samo mislim, da je nekdo zmešal (homogeniziral) oporečno (ceneno) mleko z neoporečnim, da je prišel do dovoljenih vrednosti in vse skupaj – legalno- prodal. Tveganje za zdravje posameznika ob malenkost povišani dozi je bilo bržkone zanemarljivo, vendar je potrebno upoštevati, da takšen izdelek lahko uporabi veliko število ljudi, kjer pa kolektivna doza ni več zanemarljiva saj je učinek na zdravje izpostavljene populacije že lahko statistično signifikanten, s tem pa, nenazadnje, tudi učinek na zdravstveno blagajno, kjer tako radi varčujemo.
Pojem “povečana aktivnost” bom v tem pisanju uporabil izključno tam, kjer izmerjena aktivnost izdelka presega 25% ozadja, oziroma 25% aktivnosti enakega izdelka drugega proizvajalca, ki nima “povečane aktivnosti”, karkoli je pač višje.
Na izdelke s “povečano aktivnostjo” v splošnem naletim zelo poredko, vendar zadnje čase nekoliko pogosteje, kar kaže na nezavidljiv trend in morda pravi čas za ponoven razmislek o zaščiti prebivalstva in metodah nadzora.

lp,
d.

Če koga zanima in če se mi bo dalo bom (strogo neuradne) rezultate nekaterih meritev objavil na temle naslovu: http://www.pidevices.com (gumb “radioactivity”).

lp,
d.