rada bi otroke, otroke, otroke…
Zdravo
Nekaj me že dlje časa teži, pa potrebujem vaše nasvete, morda me bo kaj razsvetlilo.
Po eni strani sem izmučena že zdaj ko imam dva (5-letnik in 3-letnica), ampak ne predstavljam si, da ne bi imela nobenega otroka več. Meni je to taka prijetna izmučenost in zvečer ko zaspita sicer padem dol, ampak sem zadovoljna s sabo, z našo družino, s skupaj preživetim časom. Želim si še vsaj 2 otroka. Tudi mož, ki mi pri njima kar precej pomaga, je za, ampak skrbi me, da mi ne bo čez nekaj let, ko bodo najstniki žal. Sicer sem vajena delati z najstniki, saj delam v srednji šoli, ampak domači so nekaj drugega kot tuji.
Sem človek zapečkar, tako da ne pogrešam časa, da bi potovala ali kaj podobnega, si pa z možem 1-2 krat letno privoščiva vikend v dvoje v kakšnih toplicah.
Finančno smo (zaenkrat, ker danes nikoli ne veš) zelo v redu preskrbljeni, časa za otroke imam dovolj, tudi mož je vse vikende doma in med tednom od 16. ure naprej. Imamo žive in čile še tudi oboje stare starše, ki rade volje kdaj počuvajo otroke, če pride kaj nujnega, ali ko si midva z možem privoščiva oddih, šoping, prosto popoldne. Jih pa ne puščava pri starih starših ves čas, da ne bo katera takoj skočila v luft!
Skratka, kaj menite, naj sledim svojemu srcu in povečam našo družino, ali naj bom srečna s tem, kar imam in uživam???
Če čutita oba z možem in ker je vse ostalo tudi ok, potem imejta otroke.
Midva sva bila na enakem, le da sva čutila samo še za tretjega. Nam je odlično. Zdaj je tretji otrok star že 4 leta in zdaj je res vse skupaj super. Meni so bila vsakokrat najhujša leta tja do otrokovega 2.leta (vsi trije otroci so bili do 2.leta pravi ponočnjaki), ko pa so začeli spati, je bilo tudi čez dan lažje. In res nam je lepo.
Nama bi bilo žal, če se ne bi odločila za tretjega.
Pri nas imamo stare 8,6,4,1 let in nikoli nama z možem ne bo žal, da jih imava. Sem podoben tip človeka, kot si se opisala, prav tako tudi mož. Pomoči nisva imela praktično nobene, mogoče še največ, ko sta bila majhna prva dva otroka. Oba sva postala boljša starša v tem pogledu, da je vse bolj organizirano, čas znava bolje izkoristiti, … Občutki v tako veliki družini pa so zame veliko lepši, kot npr. pri samo dveh otrocih. Je pa res, da je poleg tega, da imaš dovolj denarja, pomembno da imaš dosti časa in da si ga pripravljen posvetiti otrokom. Tudi jaz sem po celem dnevu včasih utrujena, ampak samo fizično, drugače pa mi otroci dajejo več energije kot mi jo vzamejo.
Vsa čast za tako razmišljanje, ko bi ga jaz imela. Meni gre včasih še en na živce in si kdaj raje vzamem čas za naju z možem. Enostavno sem mnenja, da se ženske ne bi smele žrtvovat samo za otroke in razvajat samo otrok. otroci hitro odrastejo in kaj hitro se zgodi tista praznina med starši.
Po drugi strani pa 4 najstnike v bajti (uf ne bi hvala), se imam že preveč rada.
Forum je zaprt za komentiranje.