Punce, ženske, ali imate kakšne prijateljice?

Me prav zanima, kako je to pri vas.

Jaz sem samska, imam pa eno kolegico,

s katero se vidiva na kavi cca 2 x na mesec ali greva na kosilo.

Nimam pa prijateljic.

Imam eno znanko, s katero si kdaj pišem po Facebooku.

To je pa to.

Mislim, rada imam svoj mir, ampak rada imam tudi družbo.

Kaj pa ve?

Imam veliko prijateljic in veliko znank. Ni nujno dobro to, ker ti potem primanjkuje časa za vse, če želiš kvalitetno prijateljstvo je treba vanj vlagati čas in trud. Pri večji količini postane kar problem. Pa se hitro katera užali ali kaj zameri, ker te dolgo ni. Z vsemi sošolkami iz srednje smo tudi v stiku prek skupine, kjer si vsakodnevno dopisujemo. Potem imam še prijateljice z vadbo, s katerimi si delimo to ljubezen do gibanja. Rada sem v družbi.

Ne, nobene prijateljice nimam. Tudi kolegice ne.

Včasih sem imela kolegice, ampak so me odpikale, ko so si našle partnerje.

Znanke pa seveda imam, to imamo pa vsi. Samo se ne družimo, vsaj v privat lajfu ne.

Imam eno  dobro prijateljico, s katero vsak dan klepetava po telefonu.

Z drugo, ki je oddaljena 100 km, si vsak dan piševa po vibru in izmenjava fotke in kakšen video.

S tretjo se slišim enkrat tedensko.

S četrto na 14 dni približno.

S peto enkrat mesečno …približno…

Z ostalimi pa na par mesecev…

Imeti dobre prijateljice poleg moža je krasno.Si pomagamo, si svetujemo, izmenjamo mnenja in se obiščemo tudi družinsko.

Otroci so pa že odrasli.Nad 18…

Takrat pade kakšen narezek, vinček, pivo in šale.

Luštno je.

Tudi jaz bi imela take prijateljice, pa jih ne najdem. Moje komplicirajo do konca.ena nikoli noce nikamor po 18. Uri ker se skoraj spi, druga ima cas le za kavo takoj po sluzbi, ker se ji pop. Ne da vec iz stanovanja. Tretja nic ne je niti ne pije alkohola in te samo obsojajoce gleda ce kaj narocis od alkota, cetrtase zgraza, ce predlagam vecer zabave kje zunaj, ker to pac ni vec za stare zenske… overall so vse nad 50, brez ali z enim odraslim otrokom, komplicirane pa tako kot da so center sveta. Nekako namigujejo na to, da po 50 pac delas vse egoisticno in se ne prilagajas vec nic. Skoda. Hudo zalujem za prij, ki so to bile nekoc..

Nismo se 50, bomo pa vsak cas, otroke imamo odrasle, vecina nas je porocenih ze preko 20 let, pa se dobimo 1xna mesec, kakor kdaj, kakor kje, vsake toliko gremo tudi zurat, obicajno pa pijacka in smeh na smeh.

12 zensk.

Bile smo tri, pa je od ene kolegica slisala, kako nam je fajn in se pridruzila, pa od druge, pa dve, ki ju vse tri ze itsk od prej poznamo, pa sestra od ene in evo, zdaj nas je ze 12, ne pridemo vedno vse, se pa vse trudimo si vzet cas, ce se le da, ker so ta srecanja res zabavna.

Smo druzba. Ne neke prijateljice. Bi ze naredile kaj ena za drugo, a si nismo tako blizu. Osebno sem si zelo blizu z dvema, se z dvema pa dokaj blizu, ostale podobno.

Kaj bo po 50 ne vem, upam da takole ostane cim dalj casa.

Imam nekaj prijateljic in veliko znank. Med te spadajo tudi razne sošolke iz osnovne in srednje šole, tudi bivše sodelavke.

Je pa tako: z eno prijateljico se slišiva vsaki dan po telefonu, včasih greva tudi skupaj na sprehod.

Z drugo se slišiva približno enkrat tedensko, vsak dan pa si pošljeva SMS.

S tretjo se tudi večkrat slišiva po telefonu.

Se pa ne obiskujemo in hodimo po hišah. Tudi za rojstne dneve si ne kupujemo daril, samo voščimo si. Tako smo se zmenile.

Imam sosedo, z njo  sediva na kavi tu in tam in cvekava, pozimi manj, poleti vec.. Potem imam se enih 5 prijateljic, ki se dobimo samo 2x na leto, za moj in njihov rojstni dan.. Z eno od teh greva se tu in tam v kino.. Potem so pa tu se dve, tri mame od sinovih sosolcev, ki se slisimo razlicno, lahko veckrat na teden, lahko pa samo 1x na mesec, se pa tudi z njimi dobimo kdaj na kavi zunaj in za rojstni dan, mogoce se kaksen piknik 1-2x na leto pri eni od teh.. V glavnem ni ne vem kaj, lahko mine tudi 14 dni, ko se ne slisim niti ne vidim z nobeno od teh..

Prijateljice so najboljša in najzabavnejša bitja, zato se jih skrbno čuva in neguje. Nimam jih veliko, imam pa ta prave. Ene so novejše, druge od mladih let, vsaka pa zlata vredna. Srečujemo se po obojestranski želji, včasih mine več mesecev med srečanji, ko pa se dobiva, pa brez problema nadaljujeva kjer sva ostali.

Noben prijatelj ali prijateljica nimajo časa zame. Vsi zasedeni s svojimi partnerji non stop

Imam.dva otroka..sem se mlada in ja včasih tudi meni manjka družba ampak enostavno nikoli v življenju nisem imela srece s tem.

Že v osnovni šoli sem bila črna ovca-zrtev psihičnega nasilja, v srednji šoli sem upala na boljše je bilo še slabše…

Tako, da očitno mi ni usojeno imeti prijateljev.

Včasih je bolje sam kot v slabi družbi.

moski so najboljsi

Starejsi kot si, tezje je sklepati nova prijateljstva. Sploh, ce se veliko selis.

Jaz sem bila veliko let brez prave prijateljice. Kot so že ostale napisale, znank je veliko, ampak oseba, s katero ti ure minejo kot minute in ki ji res lahko zaupaš in poveš vse, pa manjka v življenju.

Po spletu okoliščin sem dobila najboljšo prijateljico, in to bivso punco od bivsega moza. 🙂 skupaj sta bila nekaj let po najini ločitvi, na zalost je punca morala cez isti pekel kot jaz pred leti. No, na sreco pa naju je ravno to povezalo in hitro sva ugotovili, da imava zelo veliko skupnega.

Raje imam eno res dobro prijateljico, kot pa 10 kvazi prijateljic, ki ti ob prvi priložnosti zarijejo noz v hrbet, kar sem tudi že večkrat doživela.

nekateri omenjate tu dobre prijatelje, s katerimi se slišite na nekaj mesecev. To še kolegi niso, kakšni prijatelji.