Psihoterapevtka na psihoterapiji pri drugem.

Poslušam zadnjič eno zmedeno  kokoš m kako drugi kokoški razlaga da hodi na na psihoterapijo, k psihoterapevtki, ki se full razdaja na seansah, Tako te seanse terapevtko izmučijo, da enkrat na teden tudi sama obiskuje psihoterapijo pri drugem terapevtu. Pa ta družba je čist fuknjena.

Vsak psihoterapevt ima terapevta. Jaz ga rabim, ker mi smokiji parajo živce 🙂 sfrustrirane rdeće fufle pa še bolj.

Terapije so že tako ali tako del študijskega procesa (zato je študij tudi tako drag), če jim pa na poklicni poti pomaga pri filtriranju, pa jaz samo pozdravljam. Mislim, da bi morala biti psihoterapija del delovnega procesa v vseh poklicih, kjer zaposleni delajo z ljudmi. Ne supervizija enkrat na mesec, ampak pogosteje, po potrebi, saj vemo, kako so obremenjene recimo medicinske sestre, pa razne strežnice in oskrbovalke v domovih za ostarele, osebni asistenti, zaposleni v zavodih z otroki s hendikepi in motnjami v duševnem razvoju, pa v končni fazi tudi prodajalke in prodajalci – ne mi reč’, da ne vidite, kako slabo vzgojeni ljudje hodijo po svetu…

Mislim, da je že v času študija oz. specializacije za psihoterapevte obvezno tudi delo na sebi, supervizija ipd. Predstavljam si, da gre za neke vrste “čiščenje podstrešja”. Podobno imajo organizirano po travmatičnih doživetjih vsi, ki so prvi na mestu tragedij

Se mi ne zdi nič narobe. Ni človeka brez travm. In v bistvu itak psihoterapevti dajo psihoterapije čez med studijem, če drži informacija.

Pa trener ima tudi trenerja npr.

točno tako, vsi poklici, ki morajo kazati drugi obraz- torej z masko na obrazu, ki morajo igrati prijazno, dobro osebo pred drugimi- igrati poker face- morajo obvezno na 14 dni na terapijo. Samo tega ovce ne razumejo

Ja, samo ta pomoč … 24 urna je. Vem, ker je mož prvi posredovalec. Niti enkrat v vseh desetletjih ni koristil, nihče od njih, pa vidijo mrtve, otroke umret, ljudi brez glave in vse kar si predstavljat ne moreš. In večina, če me kdo vpraša, je alkoholikov. Po eni taki travmi in ko se zgodi ena taka stvar, pa moj spremeni osebnost. Kot da je nek psihi, res.

sam da ne pije……………………

Škoda, ker ne koristijo. Ker je prehodo s čemer se srečujejo. Prvi, razbremenilni pogovori so samo uvod. Včasih je potrebno več.

Študij je tako drag ker mozina naredil tak sistem, da služijo na terapevtih in klientih. Samo zato.

Če bi ta kura imela kaj soli v glavi bi šla študirat na akreditirano institucijo , pomoč pa poiskala znotraj zdravstva.

Kura ko kura.

Res ne moreš verjeti na kakšne manipulacije pada folk. Brez zdrave pameti.

Eni dajo eni ne. Veliko je takih ki so tko zjebani, da bi mogli hodit več kot 10 let v psihotetapijo, da bi bili vsaj priblizno ustrezni za delo s klienti. To traja preveč časa in predrago je. Zato v večini primerov zberejo tisti minimum ur in začnejo delati s klienti ceprav so popolnoma neustrezni.

Potem svoje vzorce, teme, travme razresujejo na klientih. Veliko teh klientov je naročnik retravmatiziranih eni končajo na psihiatriji in se po dolgem času poberejo eni pa sploh nikoli.

Noben psihotrrapevt se ni bil nikoli izločen Oz  mu ni bila odvzeta licenca.

To pa zato, ker je to del mozinove strategije vsi za enega eden za vse. Več nas je bolj smo glasni bolj lahko manipulirajo in izsiljujejo.

Ni vse zlato kar se sveti.

V današnji družbi je zelo malo ljudi ki so osebnostno primerni za psihotetapevta. Je pa res, da je to mamljiv poklic ker je družba zelo bolna in sploh če veš da boš lahko na veliko služil in ti ne bo treba prevzemati nobene odgovornosti.

Vsak psihoterapevt, ki kaj da nase ima vsaj enega psihoterapevta, ki deluje kot neke vrste super-vizija. V osnovi gre za zelo samoten poklic, kjer je zelo dobro, če nekdo poda še drugo mnenje. Tudi zdravniki resne primere, navadno zdravijo v skupini.

To stane. Večina se jih v širokem krogu ogne. Samo tisto kar je nujno.