Pšenični zdrob – kako se reče “po domače”
Po internetu je krožilo, na kratko obnovim. “So se slavisti kregali, ali se prav reče, da dežuje ali da dež pada. Cel dan se niso mogli zmenit, tako so nadaljevanje preložili na jutri. Ko so stopili ven iz dvorane, so vsi v en glas rekli v deževno noč: ‘Mater, ščije.’ “
Kaj takšnega bo tudi z grisom (Štajerka, hehe). Oboje je prav, odvisno, koga vprašaš.
LP Mimi
Glede na to, da gre za germanizem, imajo nemara najbolj prav severni oziroma vzhodni govorci. Iz nemškega der Grieß je na Štajerskem še ostal gris, ko pa je besedo zanašalo dlje, je postal gres – tam, kjer je Teodozij postavljal temelje evropskega krščanstva, pa je burja vse skupaj še nekoliko ukrivila in nastal je grijes. 😀
pa še tole:
nikdar mi ne bo uspelo skuhati takega, kakršnega sem kot otrok jedla v vrtcu, pa naj naredim karkoli že. uf, tega je že toliko let….ampak še vedno se spomnim beline gresa in rdeče-rjave barve Kraševega kakava, zmešanega s sladkorjem, ki nam ga je vzgojiteljice (takrat še tovaršica) posula čez gres… tega je z zajemalko zajemala iz ogromnega lonca – vedno ga je zmanjkalo. in izbranec je dobil zajemalko za obliznit…
verjetno je gres danes prav tak kot je bil takrat. tiste neponovljive nianse -okus, barvo, vonj – doda spomin.
presneto, staram se.
Tudi jaz nikoli nisem znala skuhati takega GRISA, kot smo ga jedli v vrtcu, sedaj pa , ko ga kuham za otroke sem pogruntala:
Ščepec soli, le pol žličke sladkorja ali manj, PA NE SME BITI VROČ !!. Gris razvije okus šele, ko malo odstoji in se ohladi, zato mora biti skuhan bolj redek, ker se z ohlajanjem zgosti. In sedaj ga jemo družno.
Prav nasmejala sem se vašim odgovorom, zlasti tistemu “deževnemu”. :))
No, zdaj smo družinsko sklenili, da bosta ati in mlajši sin jedla GRIS, mama in starejši pa GRES. Kaj bo na vse skupaj rekla mala dama pa še ne vemo – preden ga bo jedla in preden mu bo rekla drugače kot “am-am” bo še trajalo. :))) Tisti pšenični zdrob nam pa nekako ne gre, pa če je še tako prav 🙂
Pa še dve stvari:
Ko sem o tem spraševala “v živo” so me tudi vprašali, če smo se ob gresu pogovarjali. Nismo se, ob muffinih je tekla debata 😀
Ob podobni debati o kokicah (jaz izgovorim s širokim O, mož pa z ozkim) sva vprašala znanko slavistko. Pa je povedala, da se pravilno slovensko reče pokovka. 😀
Forum je zaprt za komentiranje.