Prvi razred počečkani zvezki

Vi slišite, kar vam otrok pove. Da ni na koncu situacija takšna da riše med razlago, med reševanjem, ali pa zadnji dve minuti pred zvonenjem.

Sama sem imela vedno popisane zvezke. Kar pa ne pomeni, da sem imela snov v mezincu. 😛

Samo v vednost. V prvem so se pravkar naučili število pet pisati, kakšni računi, no!

Avtorica naklada.

Pri takih ‘hitrih’ je navadno težava, ker  nimajo vztrajnosti in so njihove črke in številke neizpisane. Zdaj je edini čas v vseh letih šolanja, ko mu bo kdo popravljal obliko. Ko bodo to znali najpočasnejši, se ne bodo več vračali nazaj. Takrat bo prišel tvoj hitri, neizpisani do izraza, ker edini ne bo znal.

Pomanjkanje učiteljev bo prišlo vse bolj do izraza. Ko bo v razredu spet po 35 otrok in ena izžeta učiteljica, se vam bo še kolcalo po tisti, ki je imela čas vašemu sončku pisati, naj ne čečka po lastnih zvezkih.

Mal ste zašli s svojimi idejami. Povsod so pravila, tudi v šoli. Včasih smo mi za tak zvezek dobili 1, danes bi se vi nad tem že prktozevali, tožili učiteljico, se do ravnatelja šli itd..

Otrok se od rojstva uči reda, torej če ga je učiteljica opozorila, jo mora upoštevati! Vi ga samo še dodatno opozorite in je to to. To je njeno pravilo.

Pa tako je.. Otroci se v prvem razredu šele učijo črk, številk, branja itd.. Tvoj pa vse to že obvlada? Ni čudno da mu je dolgčas! Mogoče bi mu pa raje pustila da se malo več igra ali pa ga doma spodbuja pri risanju namesto da ga forsiras toliko z učenjem..

Imamo primer  vnuk. Gladko je čital že pri štirih letih, pred vstopom v šolo računal do 100. V  začetku je bil moteč, ker mu je bilo dolg čas. Starši so stopili do učiteljice, dovolila mu je, da je risal v poseben zvezek , ali pa prebiral kakšno knjigo ( je res pravi knjižni molj). Danes je v 8. razredu, še vedno mu dovolijo, da takoj ko konča svojo nalogo lahko čita knjigo. Je pa pravi genij.

Moj podpis!

Sem prebrala vse odgovore, ki so precej različni. Najprej naj povem, da otroka nismo nič načrtno učili, sam sprašuje, ga zanima, tako se je naučil brati, računati, bolj kot pravljice ga zanimajo enciklopedije. Tak je, po drugi strani je motorično in socialno bolj zadaj, tapravi piflar po domače. Verjamem, da mu je dolgčas, ko cel teden jemljejo črko A, on pa že vsaj pol leta tekoče bere, jemljejo število 5, on pa brez težav računa do 20. Problem je, da zaradi korone učiteljice sploh ne vidim, 2x do zdaj je imela zoom govorilne, 1x sem se prijavila, takrat je rekla da je vse bp, me je kar na hitro odpravila. Po pravici, v vrtcu dobim več feedbacka kot v šoli. Mislim, da ji bom kar predlagala, naj mu da dodatne naloge, če prej konča. Če se njej ne da, mu pa jaz lahko pripravim, samo da imam njeno dovoljenje. Nočem se mešati v njeno delo, a če otrok ne sme nečesa naj mu ponudi kaj drugega, kar je sprejemljivo.

Ko sem to sama naredila v prvem razredu, sem dobila enko in klofuto. Potem sem se pa naučila poslušati učiteljico.

Draga mami, na podlagi lastnih izkušenj vam svetujem, da se pogovorite z razredničarko, ki mu naj pripravi še dodatne naloge in ga tako zaposli. Otrok se, glede na to, da že veliko zna, izredno dolgočasi med poukom in namesto, da bi učiteljica to videla, mu piše opombe. Tu je vprašanje njene strokovnosti. Vaš otrok potrebuje motivacijo in ne zatiranja, da bo lahko še naprej pridobival znanje. Zaradi dolgčasa vaš otrok “trpi” med poukom, kar ga lahko zavre, da bo prišel na isto stopnjo znanja z drugimi otroci.

Če ga učiteljica ne zna zamotiti, mu dajte zraven knjigo in naj bere, dokler ostala skupina ne konča. Vsekakor pa najprej pogovor z učiteljico, kasneje pa še s šolsko svetovalno službo. Ne pustite, da vaš otrok nazaduje, ker mu boste naredili škodo.

Vse dobro ?

Sami geniji tile sončki

Še enkrat, so otroci, ki vse to znajo kot tvoj, še malo bolj, pa vseeno nimajo disciplinskih težav in ne delajo neumnosti med poukom. Tudi moj je gladko bral pri petih letih. Ko pravim gladko, pravim hitro in tekoče iz časopisa, brez napak. Ja, tudi on je sam težil za črke, ves čas je za mano hodil in spraševal glede zapisa črk že pri treh in štirih letih. Ja, obstajajo taki otroci! Ko so možu na gimnaziji na gov. urah povedali, da pri angleščini daje pripombe in popravlja učiteljico, smo zelo zaorali in mu zabičali, da se tega ne dela, čeprav je razlagal, kakšne napake dela učiteljica in da je njena strokovnost vprašljiva. Okej, ta učiteljica je res hitro odšla in morda je bila strokovnost res vprašljiva, ampak kljub temu se to ne počne. V OŠ mu na pamet ni padlo, da bi motil pouk ali brez veze čečkal v zvezek. Imel je pa manjko pri zapisu, grdo je pisal, čeprav čitljivo. Tako da je v prvih razredih delal na grafomotoriki. Vedno je nekaj, kjer se zadeve da popravit. Ko so jemali črko A, je on pazil, da jo je lepo zapisoval, da ni kracal. Čeprav je poznal vse črke, je bilo prav, da je delal na zapisu. Kar se mu je obrestovalo v višjih razredih. Potem je pa kot rečeno, ko je končal vse za šolo, dobil od učiteljice dovoljenje, da naredi še domačo nalogo. Nakar je pomagal sošolcem ali kaj bral. Doma za šolo ni delal vso OŠ čisto nič. Kar se mene tiče, sploh vedela nisem, da hodi v šolo. Ampak disciplinskih prekrškov mu pa ne bi dovolili niti približno. Prav tako ne brezveznega čečkanja po zvezkih.

Torej ali tvoj sin tudi piše perfektno, je grafomotorika tako dobra, da res ne rabi dodatnih vaj? Če ja, se zmeni z učiteljico, da mu pregleda, ko bo končal in mu morda dovoli, da v tišini bere knjigo. Če ne, naj vadi zapis. Tudi če pozna črko, to še ne pomeni, da jo zna dobro, hitro in pravilno zapisati.

Ja, zelo bistrim otrokom je med pukom običajno dolgčas. Jaz sem tako vso osnovno, pa tudi srednjo šolo pod klopjo imela knjigo in brala. Vmes sem pa čečkala in risala po zvezkih, ja poleg računov in besedila. Učiteljice mi niso (preveč) težile zaradi tega in vse predmete sem imela pet. Danes imam doktorat iz naravoslovnih znanosti.

Ja, s tem, da so nekoč taki otroci dali mir pri pouku in se ponavadi tudi vzorno obnašali, danes pa “se dolgočasijo”. Dolgočasijo se seveda tudi manj nadarjeni otroci, ker jim je snov nezanimiva, da ne govorim o tistih, ki niti ne razumejo, kaj učitelj predava. To “dolgočasenje” se zdaj jemlje kot normalno, saj mora baje učitelj poskrbeti, da bo učencu snov zanimiva. Če mu ni, se po mnenju marsikaterega starša z razlogom dolgočasi, saj učitelj ne zna razlagati tako, da bi otroci prisluhnili. Ponavadi to “dolgočasenje” nima veze z bistrostjo ampak predvsem z vzgojo doma in učiteljevo avtoriteto oz. s tem, da si otrok ne upa delati neumnosti, ker jih bo slišal iz obeh strani, od učitelja in doma. Če tega ni, si dovolijo marsikaj. Tako bistri kot še veliko bolj manj bistri, s slabšo koncentracijo in slabim dojemanjem.

Če se stranka dolgočasi, kaj zamenjaš? Nesposobnega animatorja ali stranko?

Moj je v šoli povprečen, pa se tudi dolgočasi. mu je snov brez veze, nezanimiva, kaj bomo to rabli….in čečka po zvezkih, klepeta, se oglaša… Doma se glede tega kregamo, ampak ne zaleže. Tudi vzeli smo mu že stvari, telefona nima že dva tedna, pa nič ne zaleže. On se dolgočasi.

Učitelj menda ni animator.:) Kolikor vem imajo interaktivne table v razredih, ful je nekih filmčkov ampak čim je stvar o šolski snovi, mojega (pa najbrž še kakšnega) ne zanima. Tu gre za obvezno šolo, kjer je treba otroke, ki jih nič šolskega ne zanima nečesa naučiti. Drugo je skupina odraslih, ki se je sama odločila, da bo za potrebe službe obnovila svoje kaj pa vem, znanje tujega jezika. Animiraj ti 25 mulcev, ki jih to, kar imaš povedat ne zanima na noben način. Tudi če si ne vem kako inovativen pri pouku, bo to zanimalo 5 učencev, ostali se bodo dolgočasili.

v nižjih razredih pri nas je tako, da tisti ki prej končajo, delajo naloge naprej, ali pa so tiho in berejo, ali pa imajo svoj dodatni zvezek in tam notri mirno in tiho rišejo.

Čečkanja v zvezek ne prenesem jaz kot mama. Pa to je žalitev za predmet, katerega se uči, za učiteljico, in ne nazadnje za mene, ki sem ta zvezek kupila zato, da notri piše zapiske za šolo, ne pa za bedarije…
Iz ličnega in urejenega zvezka se lahko učiš, iz zapackanega, počečkanega, neurejenega zvezka ne moreš razbrati ničesar, kaj šele se kaj naučiti.

Nam v šoli je učiteljica reka, KAOS V GLAVI, KAOS V ZVEZKU. In ja, to drži.

In… nikogar še ni pobralo, če je moral potrpeti nekaj minut, da vsi končajo. Pa tudi tvojega ne bo konec.

So pa tudi posebne šole, kjer lahko posebneži pridejo do izraza. To je pa stvar odločitve starše.

Kako je pa “povprečen” otrok prišel do telefona? In za kaj ga rabi?

Ajoj, mama, a take še obstajate? Sem upala, da je to stvar preteklosti, sedaj mi je pa žal za vse otroke s takimi pikolovskimi mamami. Če se ti nisi zmožna učiti iz zvezka s kakšno čačko in te to tako moti, to še ne pomeni, da bo motilo tudi tvojega otroka. Dolga leta sem poučevala otroke na inštrukcijah in moram reči, da imajo otroci, ki potrebujejo inštrukcije, ker jim šolska snov ne gre dobro od rok, po večini urejene zvezke oz. da ima celo večina otrok v nižjih razredih zelo urejene zvezke, njihove ocene so pa najrazličnejše, ker znanje, ocene in šolski uspeh, kaj šele uspeh v življenju, ni povezan z urejenimi zvezki, kot si jih ti predstavljaš in si jih predstavljajo nekatere učiteljice.

V nižjih razredih je važno, da je v zvezku vse, kar so obravnavali v šoli, če je zraven še kaj narisano, pa ni noben problem, dokler učenec s šolsko snovjo nima težav. Če ima z njo težave, pa se išče rešitve. Običajno se je treba z otrokom malo usesti in predstaviti šolsko snov na malo bolj zanimiv način, pa gre. Zvezki in njihov videz pa pri tem nimajo nobene veze, zato je neumno, da se temu posveča taka pozornost.

nekaj narisano je velika razlika od tega kar avtorica piše, da mu učiteljica zraven riše vprašaje in piše sporočil, da se v zvezek ne riše in čečka…

nekaj narisanega imajo tudi moji otroci, počečkano pa ne… sploh pa ne v delovnem zvezku ali učbeniku

a bo šlo????

Moje izkušnje z inštrukcijami kažejo, da otroci, ki imajo pomanjkljive zapiska, ali pa jih sploh nimajo, imajo težave z učenjem in rabijo dodatno pomoč (ne mislim na take z učnimi težavami – z odločbami). In taki se med poukom dolgočasijo in nagajajo in uporabljajo svoje zvezke za marsikaj drugega, ne samo za pouk. (žogice, p. letala, pošiljanje sporočilc, male kroglice za izpljunke…. eden je delo uporabil svojega za pobrisat mizo polito z jogurtom).
Zelo veliko je tudi bedarij zapisanih v zvezke takih učencev. Nisem pa poučevala mlajših, sumim oz. verjamem, da se pri večini takih vzorec vleče iz leta v leto v višje razrede in nato v srednje šole.

Nekoč otrok, danes odrasel je ustvaril več milijonski posel s svojimi čičkarijami. Prodaja vse od lončkov, do majic, zvezkov, ni da ni.. s potiskom svojih doodlov. Sploh ne vidim problema, samo velik potencijal. Ampak to sem verjetno jaz in moji poškodovani možgani

Dobri učitelji učencem ne pišejo opozoril, kot so so “čečka po zvezku”, “klepeta med poukom”, “ne zna računati z minus” itd., ker vedo, da s tem ničesar ne rešijo, ampak težave raje rešujejo pri pouku. Če vidijo, da otrok čečka po zvezku, mu dajo dodatne obveznosti – da pobriše tablo, gre kaj kam iskat, reši dodatno nalogo, morda v nižjih razredih tudi pobarvanko ali se lahko igra, kar motivira druge učence, da tudi oni naloge opravijo hitreje. Enako je tudi v vseh drugih primerih težave, ki nastanejo pri pouku – rešuje se jih tam!

Ne, to niti slučajno ni glavni problem sodobne družbe

Gres lepo do uciteljice, mirno in kulturno, ji lepo reces, kako imate problem in kako bi ga lahko resili.

Predlagas resitev, da das otroku nov zvezek, v katerem lahko rise in cecka, da ne dela tega po dz in z, vprasas uciteljico, ce se s tem strinja ali predlaga kaksno drugo resitev. Idelano bi bilo, da ona zaposli otroka, ampak pricakovati to ni ravno realno.

Pa saj to ve vsaka učiteljica, da se hiperaktivneže zaposli z brisanjem table itd., ampak danes imaš v razredu 4 hiperaktivne, 3 nadarjene, 3 s posebnimi potrebami… tabla je pa samo ena in ostale zadolžitve tudi. Pomoli kdaj nos v eno tako učilnico z kakšnim takim oddelkom, pa da te vidim, kako bi ti na licu mesta reševala. Rešiš enega, pet drugih dela bedarije…