Provansa
Sem bila spomladi in ti bom pač povedala o krajih, kjer sem bila
Aix en Provance ( ne zamerit če bo kako ime mimo usekano ) je bil čisto razočaranje. Vodnjakov je res kar nekaj ampak vse porisano z grafiti in nasmeteno. Odsvetujem kaj več kot postanek, pa še to ne.
Arles – arena je bila zaprta zaradi prenavljanja. Zanimiv pa je bil obisk tržnice, ki je enkrat v tednu.
Pont du Gard – impozantno, vendar nič posebnega.
Avinion – Obvezno – zelo, zelo super. Vzemita si čas in si oglejta tudi vrtove nad cerkvijo.
Le Baux – Zelo lepo in pa zelo turistično nastrojeno ( kar je v provansi praktično vse ) Je pa lepo za malo romantike…..
St. Marie de la Mere – imeli dež in mi ni delovalo nič posebnega – razen cerkve. Flamingi so pa bili predaleč za opazovanje.
Agios Mortes – Super mesto z fantastičnim obzidjem. Vredno temeljitejšega potepanja.
Cannes – mirno izpustit – malo večji Portorož
Nica – ista pašta
Monako – super – obvezen ogled oceanografskega muzeja – nekaj pa vse skupaj stane, vendar če se že mimo pelješ……
Vsako trgovino izkoristita za nakup pijače – v turističnih krajih ni trgovin in je voda prav s….draga.
Jesti se splača po stojnicah ( paella in neke omake ala pasulj, solate ) najbolje je pa na kakem obzidju vzet ven par kosov različnega sira, vrečko oliv in steklenico dobrega vinčka.
Ljudje zelo prijazni, sploh če nisi tako angleški in če se naučiš kako besedico francosko.
Uživajta.
Provansa leži na vzhodnem delu južne Francije – med reko Rono na zahodu in italijansko mejo na vzhodu, torej se razprostira kar na precej velikem prostoru. Kaj se splača videti v enem tednu?
Odvisno….Provansa je lepa v vseh letnih časih, najlepša je sredi poletja: nepregledna polja sončnic na eni strani in lavande na drugi strani jemljejo dih – to boš zamudila, vendar sem pripričana, da bo še vedno lepo in zanimivo.Tam sem bila pred tremi leti, in če bi imela možnost še enkrat kaj od tistega videt, bi zagotovo izbrala naslednje:
– Vaison la Romain – staro mestece z utrdbo na griču in z ozkimi, vijugastimi uličicami, hišami iz belega kamna…
– Mont Ventux, približno 2.000 m visoka gora (do vrha prideš z avtom), precej znana turistična točka. Vrh Mont Ventuja je vedno bel: pozimi zaradi snega, poleti pa zaradi narave kamenine – menda vsebuje veliko soli
– Avignon – nekdanja papeška prestolnica (leta 2.000 je bilo mesto proglašeno za evropsko kulturno prestolnico). Mesto je obdano s 5 km dolgim obzidjem na katerem se nahaja 39 stolpov, v bližini je most Pont St.Benezet
– samo žez reko leži mesto Villeneue les Avignon – precej manjše a mirnejše, s prav tako bogato kulturo in prelepim stolpom
– Fontaine de Vaucluse – lepa soteska ob vodi s staro žago in prikazom, kako se ročno izdeluje papir in podobni izdelki
– planota Vaucluse s čudovitim mestecem Gordes (področje je znano po mistralu) in planota Luberon, kjer so največja polja lavande – samo z glavnih poti je treba zaviti
– Les Baux – mogočna in precej dobro ohranjena utrdba – z vrha je lep razgled na širno okolico
– V St. Remie-u si lahko ogledaš sanatorij kjer je bival Van Gogh (če te to zanima – z nekaj njegovini deli), na poti do tja pa prelep Daudejev mlin
– Pont du Gard – cca 2.000 let star most čez reko Gard – s svojimi 48 m je to najvišji most, ki so ga rimljani kdaj zgradili.
– Carcason – spada sicer v pokrajino Languedoc – na meji s Provanso in je resnično vreden ogleda: mogočno obzidje za katerim se skriva pravljično mestece, zgrajeno cca 120 p.n.št., danes je ena najbolje ohranjenih srednjeveških utrdb
Na jugu Provanse, kjer se Rone izliva v morje, je področje z imenom Kamarga (Camarque): to je pravzaprav delta Rone, ki je do srede spomladi precej močvirnato, čez poletje se izsuši.
Tu je absolutno za videt:
– Aigues Mortes – mesto ob slanih lagunah in sladkovodnih kanalih – prelep pogled na soline iz srednjeveške utrdbe
– St. Maries de la Mer – mesto in pravzaprav cela Kamarga je precej pod vplivom Španije (tu sem zagotovo jedla najboljšo paeljo), vsako leto 25. maja imajo tu shod Cigani s celega sveta, pridejo tudi iz Amerike in je fešta in pol….. Kamarga je sploh divjina nenavadnih podob: divji konji, ki se prosto pasejo, bivoli, številne ptice – tu je rezervat za ptice, ki pa jih najdeš v glavnem spomladi, ko gnezdijo.
Potem je pa tu še Azurna obala, ki je nekako neločljivo povezana s Provanso. Tu ti predlagam za ogled:
– Bormes les Mimosas – majhna vasica na gričku
– St. Tropez – pravzaprav eno veliko pristanišče z velikimi jahtami
– Cannes – festivalska palača in področje okoli nje, plaže in gradič nad mestom
– Antib s Picassojevim muzejem in lepo tržnico.
– St. Paul de Vence – nekakšna cenejša varianta dragega Cannesa, znana kot središče umetnosti.
Majhna vasica na hribu z ozkimi uličicami, kamnitimi hišami, lično oblikovanimi izveski – prav pravljično.
– Zelo podobna je vasica Eze Village (obstaja tudi Eze sur Mer) – prelepa je. Tu je menda dobil Nietzsche inspiracijo za svoje delo “Tako je govoril Zarathustra”…. Čisto na vrhu je eksotičen vrt z raznovrstnimi kaktusi in prelepim pogledom na okolico
– Nica – razdeljena na novo in staro mestno jedro, nad mestom je park s poslikanim obzidjem, s slapovi in lepim razgledom
– Monako….
Tako: zdaj se moraš samo odločit, kaj si želita: zabave in mestnega vrveža ali mirnih idiličnih vasic.
Eno lepo potovanje ti želim!,
b.
Uh, Baby, super spisano.
Midva sva bila pred tremi leti z avto mza en teden. Najprej sva se malo zafrknila, ker sva si vzela čas in se na poti tja čez Italijo peljala po magistralkah, ne po avotcesti, in zgubila en dan. Sicer nama ni bilo ič hudega, samo čas, ki sva ga preživela v Italiji, bi raje preživela v Provansi. Zato vama svetujem, da pičita direkt na avtocesto in ne zgubljata časa v Italiji, za to si izberita drug potep 🙂
VIdela sva precej, večino je opisanega zgoraj, morda sva se malo bolj posvetila tudi podeželju (okrog Apta in soteske Verdon). Izognila sva se Azurni obali, na hitro sva šla samo v Monako in oceanografski muzej, kar se nama je zdelo čisto zadosti.
Provansa je vredna obiska, meni se je sicer en teden zdelo premalo (I got a thing for Provence:). Kampov je malo morje, vsi lepo urejeni in poceni, s tem res ni težav. Za kmečke turizme in podobne reči ne vem, ker se drživa kampov. Definitivno vzemita sabo LP oz kak drug vodnik (vodič?:).
Kar sva izpustila pred tremi leti, se nama morda obeta letos, komaj čakam ….
Les Baux, Avignon,Orange …Zadeve, ki so jih opisali že prejšni….. mogoče še Grasse ( mesto parfumov), kanjoni reke Verdon ( res lepo, obvezno za videt).
Edino kar sem bil razočaran je Camargue ( cigani in sama svinjarija), ko se vozič iz morja po reki gor, se mi ni zdelo nič posebnega….umazano in divji konji..?? ne vem kaj je tu lepega…. kakor koli, povem svoje mišlenje.
Pojdi še sproti na Azurno, mesteca ob morju od Marseilla proti St.Tropezu….luštna…..
Je pa Provansa definitivno za videt.
Hmm, jaz se s Samnaumom ravno ne bi strinjal. Pravkar sem se vrnil iz tedenskega potepanja z avtom iz Azurne obale in predvsem Provanse. Štiri dni sva s punco prenočila v kempu v Camarague – s tem da sva si to območje ogledovala 2 dni. Ne vem kje si se ti Samnaum potepal ampak po Camarague-u sigurno ne kajti jaz nisem videl ene same smeti, ti pa govoriš, da je sama svinjarija.Tam sva opazovala na stotine flamingov – dokaj od blizu, ogromne soline, ob cesti se pase na stotine bikov in belih divjih konj. Videla sva celo dva bobra čisto od blizu sredi divjine. V Saint Marie de la Meer sva bila na predstavi iger z biki-nekaj podobnega kot v Španiji, le da tu bikov ne ubijajo pač pa jim z nekakim glavnikom trgajo trakce med rogovi in tu jih kak od fantov dobi po rebrih.V tem kraju sem se tudi že kopal v morju in plaža je res več kilometrska in peščena. Tik ob njej se sprehajajo s konji. Če greš zjutraj, potem si skorajda sam v tem nenaseljenem območju in je res užitek. Okoli pol desetih pa že pridejo predvsem francoski turisti in je že gneča na kakšnih razglednih točkah. Kamp je bil tudi urejen v nulo – še velik bazen, ping-pong mize, tenis igrišče, prostor za pse, restavracija,… Jaz bi Camarague pa vsem priporočal, ker so mi veliko bolj všeč naravne znamenitosti kot neka mondena mesta.
Obiskala sva seveda tudi Monako, ki se ga definitivno splača videti, skozi ostala mondena mesta pa sva se la peljala in že to je bilo zadosti, ker so na vsakih 10 m semaforji in rabiš na koncu aprila 1 uro, da prideš skozi, ker se pomikaš z polžjo hitrostjo-groza.
Arles, Avignon in ostala mesta so si zelo podobna (mestno obzidje, povsod iste trgovinice, nenormalno drage restavracije – meniji za 25 in 36 EUR). Navdušila me je le vasica Les Beaux de la Provence, ki je res nekaj posebnega – vsekakor plačajte vstopnino in obiščite grajske razvaline in katapulte.
Naravna znamenitost, ki me je zelo fascinirala je v Roussillionu – kraju z 17 odtenki okre – rdeče zemlje. Res je zelo težko najti kraj z skulpturami, ki jih je naredila narava – Val des Fees, a je res kot, da bi se znašel sredi nacionalnega parka v ZDA – nore stvaritve narave.
Še bolj nore in prekrasne stvaritve narave vas čakajo v kraju Les Mees. Tam so številni stolpiči iz kamna, ki bi po legendi naj bili ukamenjeni menihi, ki so naredili nakaj kar ne bi smeli.Vidi se že na daleč tako, da ni panike za najt.
In še “grand finale” je kanjon reke Verdon, ki bi se naj primerjal z ameriškim Grand Canjonom. V tem kanjonu prepadne stene segajo preko 800 m visoko, barva reke pa je nenormalno svetlo modra kot, da bi kdo zlil vanjo hektolitre mehčalca za perilo. Razglednih točk je ob cesti ogromno tako, da se lahko res nagledaš in čudiš, kako je reka sposobna zbrusiti kamnino v 25 milijonih let – fascinantno. Tu sva naletela na dogodek, ki ga verjetno v življenju več ne bova. Med vožnjo sva opazila nekaj velikih ptičev in nazadnje posumima, da so orli. Hitro se ustavima, grema iz avta nekaj metrov proti klifom in tu je krožilo in se spuščalo okoli 15 orlov. Nekajkrat so prileteli le kakih 5 m nad najinima glavama. To predstavo sva uživala več kot pol ure sama in se nazadnje le v rahlem dežju poslovila.
Forum je zaprt za komentiranje.